Volitve: Bo državni svet še prostor za zlorabo oblasti?

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:48 pop

Glavna dilema volitev državnih svetnikov ta teden bo, ali bo levici uspelo ohraniti večino, ki jo je pred petimi leti grobo zlorabila za diskreditiranje desnice in utrjevanje lastne oblasti. V tiskanih dnevnikih, denimo Delu, je bilo zadnje dni opaziti skoraj znanstveno fantastične zapise, kaj se dogaja po državi, denimo v Celju, kjer kandidira predsednik SLS Marko Zidanšek, ki naj bi za svoj uspeh predsedniško kandidatko Suzano Laro Krause na parlamentarnih volitvah prihodnje leto celo podaril SDS. To so neumnosti in izmišljotine, se je odzval Zidanšek in se začudil, da novinarji domnevno resnih medijev pri njem ne preverijo, če pišejo takšne stvari.

Že v izhodišču ima levica nekaj prednosti v državnem svetu, ki jim jo zagotavljajo sindikalisti, ki imajo avtomatično zagotovljeno desetino vseh sedežev. Pa niso edini.

Bervar je že bivši šef DS

Gotovo je že, da predsednik državnega sveta Mitja Bervar ta teden ne bo ubežal prekletstvu vseh dosedanjih predsednikov manj pomembnega od domov parlamenta. Bervar, ki je svetnik postal kot predstavnik kulture, med mandatom pa se je včlanil v vladno SMC, zanesljivo ne bo več izvoljen za enega od 40 svetnikov. Ni med kandidati. SMC bo izgubila predsednika državnega sveta.

Predsednik državnega sveta doslej še nikoli ni bil ponovno izvoljen niti za svetnika. Na volitvah, ki bodo v sredo in četrtek, se bo poslovilo še nekaj razvpitih svetnikov. Poslavljata se denimo sindikalista: Dušan Semolič in Drago Ščernjavič. Med kandidati pa je nekaj zanimivih “novih obrazov”. V Celju denimo prej omenjeni predsednik SLS Marko Zidanšek. Ker ga predlaga kar šest občin, med drugim tudi mestna občina Celje, ima resne možnosti za izvolitev, kar bi lahko bil zanj dober uvod v parlamentarne volitve prihodnje leto, kjer je cilj vrnitev stranke v parlament.

Večina za takojšno kršitev ustave

K zatonu SLS je pred petimi leti prispevalo tudi dogajanje v državnem svetu, ko je levici na volitvah uspelo dobiti večino in so že na konstitutivni seji zlorabili oblast s kršitvijo ustave, ko niso potrdili mandata Francu Kanglerju, s čemer so si pri volitvah vodstva državnega sveta in pri odločanjih prve mesece zagotovili glas prednosti več. Predvsem pa dodatno očrnili SLS, katere član je bil pred tem Kangler in Kanglerja samega. Svoje ravnanje so razglasili za etično. Všeč je bilo vstajnikom v Mariboru in Ljubljani, pa tudi sicer simpatizerjem levice, pritrjeval pa jim je tudi lep del največjih medijev in novinarjev, ki vedno ploskajo svojim.

Ustavno sodišče je pozneje povsem soglasno ugotovilo, da je šlo pri nepotrditvi Kanglerjevega mandata za očitno kršitev ustavne ureditve in je Kanglerju vrnilo sedež. Ugleda Kanglerju in SLS sodniki niso mogli vrniti. Ključno vlogo pri kršenju ustave so imeli Igor Antauer (delodajalci), Drago Ščernjavič (sindikati) in Peter Požun (zdravstvo), ki so v mandatno volilni komisiji državnega sveta vztrajali, da je treba problematizirati Kanglerjev mandat, čeprav so bili posebej opozorjeni in so vedeli, da za to pravno ni nikakršnih razlogov. Nihče se ni pritožil, da bi bilo z volitvami pred tem kaj narobe.

Takrat sem bil edini novinar na tej seji komisije: zdelo se mi je, da so bili že prej dogovorjeni, kaj bodo storili in so to le izpeljali, vse naprej je bila le posledica.

Le navidezne volitve Antauerja

Od teh treh kršilcev ustave se bo na volitvah prihodnji teden poslovil le Ščernjavič, ki se je upokojil, Antauer pa bo zanesljivo še zastopal delodajalce. Je eden od štirih kandidatov, med katerimi si bodo predstavniki delodajalcev izbirali štiri svetnike. Torej bodo zanesljivo vsi štirje izvoljeni. Ob Antauerju še Mitja Gorenšček, Marija Lah in Jože Smole. Ni alternativ.

Požun bo kot kandidat zbornice zdravniške in babiške nege tokrat imel protikandidata: Herberta Bernhardta iz zdravniške zbornice Slovenije. Pred petimi leti je bil Požun edini kandidat. Predstavniki interesnih skupni, sindikati, delodajalci, obrtniki, kmetje, kulturniki in podobni (na zahodu temu rečejo lobiji) imajo zagotovljenih 18 sedežev od 40.

Kandidira tudi Kangler v Mariboru. Za enega od 22 sedežev lokalnih skupnosti. Večina svetnikov je Kanglerju, ko mu je mandat pred petimi leti vrnilo ustavno sodišče, pozneje sedež spet odvzela. V drugo so to storili zaradi pravnomočne obsodbe na več kot pol leta zapora, ker so v občini, ko je bil Kangler župan, dodelili službeno stanovanje vedeževalki Karin Ježovita.

Tudi v drugo so bili za odvzem le z levega dela dvorane. Sodba je bila, ko Kangler ni bil več svetnik, razveljavljena na vrhovnem sodišču. Mandat Kanglerju ni bil vrnjen.

Bo Križman, Bo Kremžar…

Kangler velikih možnosti, da bo izvoljen, nima. Na posrednih volitvah odločajo elektorji, število teh pa je odvisno od moči političnih skupin v občinskih svetih, ki jih določajo. Kanglerja so predlagale občine Rače-Fram, Starše in Duplek, a od zadnjih lokalnih volitev ni več zelo velik igralec.

Pred petimi leti so na volilne organe v Mariboru, ki so izvajali volitve državnih svetnikov (torej tudi Kanglerja) letele kocke, kar je bilo skrajno nespodobno. Volilni organi v demokratičnih državah praviloma veljajo za “svete”.

Veliko čudenja je, denimo, sprožilo, ko so pred časom španske oblasti skušale na podoben način onemogočiti referendum.

Tokrat ima Kangler namesto granitnih kock vstajnikov resne protikandidate: nekdanjega mariborskega župana Alojza Križmana (Maribor), nekdanjega poslanca Lea Kremžarja (Miklavž), Draga Žuro (Hoče, Slivnica) in Rudija Matjašiča (Šentilj, Kungota).

Mariborsko enoto zdaj zastopa Matjašič.

Lažje bo Milanu Ozimiču (SDS) v sosednji volilni enoti (Slovenska Bistrica, Poljčane, Ruše…). Ozimič je tam edini kandidat in bo torej povsem zanesljivo izvoljen. Šepeta se, da bi, če desnica dobi večino, lahko kandidiral celo za šefa državnega sveta. Med zanimivejšimi kandidati je Marjan Maučec, nekoč politik SLS, zadnja leta pa generalni sekretar državnega sveta, ki ga kandidirajo občine Moravske Toplice, Beltinci, Kobilje, Gornji Petrovci, Odranci… Konkurirata mu Marjan Kardinar (Turnišče in Dobrovnik)  in Milan Karoli (Tišina). V Celju ima Zidanšek več protikandidatov kot Maučec, tri: Janka Kosa (Radeče Žalec,), Matejo Jagodič (Rogaška Slatina) in Andreja Slomška (Šentjur)

Za osrednji del države pa bo najbrž najbolj zanimiv razplet v 1. volilni enoti, h kateri sodi Ljubljana. Kandidat mestne občine Ljubljana, torej Zorana Jankovića, je Dejan Crnek, konkurirata mu Nejc Smole (Medvode) in Marija Elizabeta Ahac (Velike Lašče). Če Crnek ne zmaga, bo to presenečenje.

Namesto Ropreta Crnek?

Zadnja leta prvo volilno enoto, h kateri sodi Ljubljana, v državnem svetu zastopa župan občine Brezovica Metod
 Ropret, ki na zadnjih lokalnih volitvah za županski sedež ni imel protikandata. Za državni svet ne kandidira več.

Crnek je podžupan Ljubljane.

Na spletni strani prestolnice ga opisujejo tako: “Športni navdušenec, ki je že s petnajstimi leti postal vodnik v Športnem društvu Narodni dom, pozneje pa vodil skupine v poletnih in zimskih šolah v naravi. Kot študent zaključnih letnikov na Fakulteti za šport se je zaposlil na OŠ Dravlje, kjer je služboval štiri leta, in nato eno leto na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. Od takrat dalje je bil samostojni podjetnik…”

Več sledi…