Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Razsodišče: Lesjak, Knez in Lovšin so razkrili preveč resnice

(Last Updated On: 04/10/2017)

Neetično ravnanje s senzacionalističnim in neupravičenim razkritjem zasebnosti Gašperja Tiča in Stefana Cakića uredniku Dnevnika Miranu Lesjaku in novinarjema Petru Lovšinu in Primožu Knezu očita častno razsodišče društva in sindikata novinarjev (NČR). Postopek je zaradi načina poročanja o umoru igralca sprožil Domen Savič, ki je julija odstopil kot član programskega sveta RTVS. Častno razsodišče slovi po tem, da precej hitro obsoja novinarje, češ da javnost preveč obveščajo. Kriterij, ali je bilo resnično in pomembno, jih ne zanima zelo. Obsodili so, denimo, celo fotoreporterja Janija Božiča, ker je v parlamentu fotografiral Alenko Bratušek tik pred izvolitvijo za premierko tako, da se je videla vsebina čestitke na njenem mobilnem telefonu.

Savič kot del političnih pritiskov na TVS

Članek o nenavadni obsodbi fotoreporterja, ker je dobro opravil svoje delo.

Skupaj s Sašom Hribarjem in takratnim predsednikom programskega sveta RTVS Miranom Zupaničem je Savič julija odstopil, ker je premalo svetnikov glasovalo za odstavitev direktorice televizije Ljerke Bizilj. Odstavitev so omenjeni zahtevali, ker ta zaradi intervjuja s hrvaškim pevcem Markom Perkovićem Thompsonom ni odstavila urednice informativnega programa televizije Jadranke Rebernik. V intervjuju posebnih kršitev novinarskih pravil ni bilo opaziti, je pa zelo vznemiril del političnega prostora, kjer so ocenjevali, da pevca, ki sodi na desno, država pa mu je prepovedala koncert v Mariboru, na TVS ne bi smeli intervjujati.

Po domače: programski svetniki bi odstavljali direktorje in urednike, ker niso cenzurirali po njihovi oceni politično neprimernega pevca. Zaradi ostrih političnih pritiskov je že pred odločanjem o Biziljevi kot urednik odstopil avtor intervjuja Igor Pirkovič. Za odstavitev Biziljeve s tako bizarnim in povsem nedemokratičnim ozadjem je zmanjkal en sam glas. Presenetljivo škandalozen pritisk na svobodo izražanja, ki jo varuje ustava, v največjih medijih ni zelo odmeval.

Koliko javnost sme vedeti?

Da bo NČR skoraj zanesljivo obsodilo novinarje Dnevnika sem napovedal že julija. Društvo novinarjev, v okviru katerega deluje NČR, je takrat protestiralo, da so novinarji ljudem pri poročanju o umoru razkrili preveč zasebnosti.

Savič je spor proti uredniku in novinarjem Dnevnika sprožil, ker je časopis pri poročanju o umoru igralca Gašperja Tiča zapisal, da je ta z nožem silil v spolni odnos Stefana Cakića, ta pa naj bi se branil. Savič je to poročanje ocenil za poseg v zasebnost pokojnega igralca, kot nedostojnost in rušenja ugleda igralca in televizijskega voditelja. Proti posegu v intimo in zasebnost je Društvo novinarjev protestiralo že preden je Savič sprožil spor.

Senzacionalizem in pretiran poseg v zasebnost bi naj Dnevnik po mnenju Saviča zagrešil z zapisom:

»Toda kot kaže, še zdaleč ni šlo samo za samoobrambo, saj ga je osumljeni nato zabodel še desetkrat; predvsem v telo, pa tudi v vrat in nogo. Poleg vbodov je imel pokojni igralec še nekaj tako imenovanih obrambnih poškodb z nožem, ki jih je najverjetneje utrpel med prerivanjem, prav tako je imel porezano dlan, ko je med branjenjem očitno prijel za rezilo noža. Vbodi, ki jih je Stefan Cakić Gašperju Tiču zadal z okoli 30 centimetrov dolgim rezilom, so bili za igralca usodni. Smrtna naj bi bila predvsem dva vboda pod rebri. Prvi usodni vbod naj bi igralcu prebodel pljuča, drugi pa prepono in vranico. Vzrok smrti je bila izkrvavitev, ki pa po naših informacijah ni bila povsem neizbežna«

Savič je častno razsodišče prepričal, da za tako podrobno poročanje o dogajanju ni bilo javnega interesa in je v ozadju le senzacionalizem. Ni pa Savič razsodišča prepričal v kršitev 18. in 20. člena, da torej na Dnevniku niso spoštovali domneve nedolžnosti in da se niso izogibali rabi spolnih stereotipov. Slednje bi naj časopis po Savičevem mnenju zagrešil s pisanjem, da je uboju „botroval ljubezenski prepir“.

Lovšin: Imeli smo razloge

Pred razsodiščem se je novinar Peter Lovšin branil z odgovori na očitke, Knez in Lesjak pa ne. Med drugim je Lovšin ocenil, kot povzema razsodišče, da navajanje poškodb ne bi bilo sporno niti, če bi bil umorjen navaden državljan. Te so namreč del mozaika, ki je vsaj delno pojasnjeval žalostni dogodek. Treba je bilo namreč pojasniti, ali je šlo za nesrečo med prerivanjem ali ne. Navajanje števila ran je po prepričanju Lovšina smiselno, ker pojasnjuje težo dejanja, ki ga je policija označila za uboj in ne za uboj na mah. Zato je tudi napisal, da Cakić ni bil poškodovan, kar je bila v tem kontekstu pomembna okoliščina. Tudi podatek o vbodih pod rebri je po njegovem uporabljen smiselno, saj take rane še niso nujno smrtne, pritožnik pa je navedek v pritožbi končal pred omembo v članku, da bi pokojni še imel možnost za preživetje, če bi storilec takoj poklical reševalce….   Da je šlo med akterjema za homoseksualni odnos, je bilo dejstvo, mimo katerega niso mogli, je opozoril novinar, ki je opozoril še, da sta s Primožem Knezom zaradi pietete do pokojnika oklestila članek, dodatno pa ga je še odgovorni urednik Lesjak. Pred bralci so zato zadržali veliko dejstev, ki so jih sicer poznali, trdi novinar.

Do kod sega intima pri umoru?

Razsodišče je razsodbo o kršitvi pravice do zasebnosti utemeljilo s tem, da je spalnica prostor človekove intime, kjer je poseg v zasebnost dovoljen le v zelo specifičnih primerih – ko za razkritje dogajanja obstaja izjemen javni interes, oziroma bi nerazkritje povzročilo nesorazmerno škodo. V tem konkretnem primeru nasilno dejanje, ki je povzročilo smrt enega od udeležencev, po mnenju razsodišča ni razlog za razkrivanje tako intimnega razmerja med dvema posameznikoma in ne opravičuje posega v zasebnost, pa čeprav je ta pri javnih osebnostih manj zaščitena. Ko gre za prostor intime, ni zaščita javnih osebnosti pred vdorom vanj nič manjša kot pri »navadnih« ljudeh, zato je razsodišče odločilo, da je šlo za neupravičen poseg v zasebnost obeh vpletenih. Odgovornemu uredniku Miranu Lesjaku so sokrivdo pripisali ker jim ni razkril avtorja enega od člankov.

Miran Lesjak se je na razsodbo, ko sem preverjal, odzval z stavkom, da se z NČR ne ukvarja več in da mu je vseeno, kaj pravijo.

Podobno so se zadnja leta odzivali tudi drugi odgovorni uredniki.

Celotna razsodba je dostopna na povezavi: http://razsodisce.org/2017/10/domen-savic-proti-primozu-knezu-petru-lovsinu-miranu-lesjaku-in-ingrid-mager-vsi-dnevnik/#

Na poročanje Večera o tej razsodbi se je novinar in urednik Bojan Požar včeraj odzval tako:

Komentatorka Dnevnika Ranka Ivelja se je iz odločanja in razprave izločila, enako Jelena Aščić, ki je urednica in voditeljica oddaje Tednik na TVS, v kateri je bil objavljen prispevek Novinarstvo ali mrhovinarstvo. Po mnenju razsodišča pa ni bilo razloga za izločitev Tatjane Pirc, ki je v istem prispevku predstavila svoj splošni pogled na novinarsko etiko. Člani razsodišča imajo pravico do osebnega opredeljevanja o javnih zadevah, so pojasnili iz razsodišča, ki ga vodi Gojko Bervar.

6 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.