Pred referendumom: Bo močnejši Janez Janša ali Miro Cerar

Last Updated on: 10th september 2017, 09:36 pop

Z odprtjem predčasnih voliščih se bo čez teden začelo referendumsko odločanje o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Kampanje je napovedalo kar 32 organizatorjev. Večina najbrž predvsem za to, da bi sodelovali v predreferendumskih oddajah javne RTV. Posebej odmevnih medijskih soočenj zagovornikov in nasprotnikov zakona in velike medijske pozornosti referendumu za zdaj ni opaziti. To je v prid vladni strani, ki igra tudi na nizko udeležbo, da nasprotnikom zakona ne bi uspelo doseči kvoruma. Zaradi tega so julija onemogočili hkratno izvedbo referenduma in predsedniških volitev, s čemer bi država prihranila nekaj milijonov evrov, volivci pa dvojno pot na volišča.

Kdo ima največ denarja

Z največ denarja v kampanjo vstopa vlada, ki je za to iz proračuna sama sebi dodelila 97.000 evrov. Da bodo organizirali kampanje, so presenetljivo napovedala tudi štiri državna podjetja. Zakon državnim podjetjem prepoveduje sofinanciranje referendumskih kampanj. Posebne račune za kampanje so odprli Dars, ki ga vodi Tomaž Vidic, Slovenske železnice, ki jih vodi Dušan Mes, 2TDK, kjer je direktor  Žarko Sajič in DRI, ki ga vodi Jurij Kač. Na zahtevo opozicijskih SDS in NSi je o sodelovanju državnih podjetij v kampanji na izredni seji že razpravljal  državni zbor, a so poslanci koalicije zavrnili oceno, da bi bilo karkoli narobe. Kampanjo so, z izjemo Desusa Karla Erjavca, prijavila vse večje stranke. Z največ denarja razpolagata po bilancah SMC Mira Cerarja in SDS Janeza Janše. Glavni spopad tudi poteka me sedanjim in nekdanjim premierom, širše pa med vladnima SMC in SD in opozicijo SDS, NSi, ZL.

Zadnji referendum: kvorum dosežen

Po spremembi ustavne ureditve sta bila doslej izvedena dva referenduma, ki sta se razpletla različno. Po spremenjeni ustavi morajo nasprotniki zakona doseči kvorum:, da bi zakon na referendumu padel mora glasovati proti več kot petina vseh volilnih upravičencev. To je bilo na zadnjem referendumu o zakonski zvezi 342.591 volivcev. Takrat je bil pogoj presežen: proti je bilo 394.482 volivcev. Decembra 2015  je strankam z desne (SDS, NSi, SLS), uspelo na volišča privabiti dovolj volivcev, da so ti na smetišče zgodovine poslali spremembe, ki jih je predlagala Združena levica Luke Meseca, podprle pa koalicijske stranke SMC, Desus, SD in vlada.

Rezultat je bil tak:

Drugače pa se je razpletel prvi referendum leto pred tem o zapiranju arhivov. Čeprav je bila odločna večina glasujočih proti zakonu, ki otežuje dostop do arhivskih gradiv, odločitev ni obveljala, ker je na referendum prišlo premalo volivcev.

Razpletlo se je tako:

Kako se bo končalo na tokratnem referendumu lahko odgovorite v spletni anketi:

 Loading ...