Feminizacija: Zakaj imamo skoraj le še sodnice?

Last Updated on: 14th november 2018, 09:26 pop

Pred predsednikom državnega zbora Dejanom Židanom (SD) so včeraj prisegle tri nove sodnice, ki jih je izvolil državni zbor. Hkrati pa je pravosodna ministrica Andreja Katič (SD), ki je bila na tej prisegi novih sodnic, odgovorila na poslansko vprašanje o feminiziranosti sodstva. Odgovor pritrjuje oceni, da je naše sodstvo med najbolj feminiziranimi v Evropi. Le čisto na vrhu je razmerje obrnjeno, a ne tako radikalno kot sicer. Na vprašanje, kaj namerava ministrstvo storiti, da bi zagotovili spolno uravnoteženost, ministrica napoveduje dodatne analize….

Poslanci sprašujejo o tem, kar sami počnejo

A vprašanje ministrici preusmerja odgovornost. Poslanci odločajo, kdo bodo sodniki (in ne ministrstvo ali vlada) in bi lahko predloge sodnega sveta, ki jim zadnja leta večinoma predlaga same kandidatke, v državnem zboru tudi zavrnili in od sodnega sveta zahtevali, da upošteva spolne kvote, ko predlaga nove sodnike, kot so zaukazane, denimo, na volitvah poslancev.

Poslanci lahko, če ne gre “prostovoljno”, spolne kvote pri kandidaturah tudi uzakonijo in bi jih nato sodni svet moral upoštevati. Težava pa je, da potem ne bodo nujno predlagani boljši po objektivnih kriterijih. Ker to so kdaj tudi ženske. Po podatkih sodne statistike, ki jo vodi ministrstvo za pravosodje, v Sloveniji sodijo 703 sodnice in 190 sodnikov. Število žensk se, kot vidimo po prisegah v državnem zboru, še povečuje. Skoraj štiri petine sodnikov je predstavnic lepšega spola. Edino sodišče, kjer so moški v večini, je vrhovno sodišče, kjer je sodnikov 19, sodnic pa 13. Torej čisti vrh sodstva, kjer so – praviloma – tudi starejši sodniki. Podatki pravosodnega ministrstva so takšni:

Delež žensk je najvišji na delovnem in socialnem sodišču (83,7%) in na okrajnih sodiščih (83,2%). Slednja so bolj na dnu sodne piramide.

Spolna uravnoteženost ni brez pomena

Pravosodno ministrstvo povzema tudi podatke, kako je po Evropi, kjer velja, da raznolikost sodnikov, vključno z uravnoteženo zastopanostjo spolov, zagotavlja dodatno znanje, veščine in izkušnje ter izraža družbeno stvarnost. Po podatkih za leto 2017 uravnotežena zastopanost spolov med sodniki na sodiščih prve in/ali druge stopnje po mnenju evropske komisije po državah EU splošno ostaja ustrezna. Delež žensk na vrhovnih sodiščih je na splošno veliko manjši kot na sodiščih nižjih stopenj, vendar se je v približno tretjini držav članic povečal v primerjavi s prejšnjimi leti. Podatki o zastopanosti žensk na sodiščih prve in druge stopnje po državah EU so takšni:

Na vprašanje, kaj bo ministrstvo storilo, da bi zagotovili bolj enakopravno zastopanost spolov med sodniki, so iz vlade odgovorili, da je ministrstvo “že opredelilo svojo namero, da bo pripravilo analizo in ozaveščanje o vprašanju vidika spola v slovenskem pravosodju, z aktivnostmi pa bo nadaljevalo v prihodnjem letu. Namen analize, ki ima delovni naslov »Enakost spolov in slovensko pravosodje«, je pripraviti čim celovitejši pregled zastopanosti spolov na različnih ravneh slovenskega pravosodja (sodišča, državna tožilstva, državno odvetništvo, odvetništvo, sodna uprava, Ministrstvo za pravosodje, pravne fakultete) in iz različnih vidikov analizirati stanje ter morda (če bo to smiselno oziroma mogoče) pripraviti tudi določene ocene, priporočila ali predloge (kolikor je to glede na načelo delitve oblasti dopustno urejati z zakonom).

Kakšno je vaše stališče o problemu, lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...

Celoten odgovor na poslansko vprašanje o spolni zastopanosti, ko gre za sodnike, je takšen:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/11/odgovorosodnikihceloten.pdf”]