Volilni čas: Bo kdo ponovil čudež Boruta Pahorja?

Last Updated on: 21st avgust 2017, 11:12 dop

Predvolilni čas se danes tudi uradno začenja. Na upravni enoti je od danes mogoče overiti podpis za kandidaturo Boruta Pahorja za predsednika republike še za pet let. Ali pa za kandidaturo kandidata, ki bo Pahorja skušal spraviti iz simbolno najvišjega položaja v državi. Nestrankarski kandidati, kakršen je denimo veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec, bodo morali do 27. septembra zbrati najmanj pet tisoč na upravnih enotah potrjenih podpisov ali pa za kandidaturo pridobiti deset poslancev. Sicer bo možnost, da s prestola spravijo Pahorja, padla v vodo.

Strankarsko: lokalni Šarec, državna Novakova

Če kandidata predlaga stranka, kot bi lahko nastop župana Kamnika Marjana Šarca njegova stranka Lista Marjana Šarca – Naprej Kamnik, zadošča tudi tri tisoč podpisov volivcev ali trije podpisi poslancev. Podpise poslancev bo lažje kot Šarec zbrala kandidatka NSi Ljudmila Novak, ki vodi stranko s šestimi poslanci. Pet so ji jih na volitvah izvolili ljudje, Zvonko Lah pa je prestopil k NSi iz SDS Janeza Janše.

Zelo dobro še vedno svoja predsedniška kandidata skrivata po številu poslancev največji stranki v državi: SMC Mira Cerarja (35) in SDS Janeza Janše (19). Že vse od novega leta iščeta najprimernejše. A pravih in uradnih imen ni. Le govorice.

Imata pa obe dovolj poslancev, da težav z izpolnitvijo pogojev za kandidaturo ne bo niti v primeru, če se zanju odločita zadnji dan, ko je kandidature treba oddati državni volilni komisiji. Torej 27. septembra.

Podpisov ne bi bilo treba zbirati niti Borutu Pahorju. Zanesljivo bi zanj takoj primaknili podpise poslanci SD. A bo – kot že pred petimi leti – izkoristil priložnost za volilno kampanjo pred kampanjo in zbiral podpise volivcev.

Ko Pahor brez denarja nadigra Türka

Pred petimi leti so bili kandidati le trije: Borut Pahor, takrat predsednik Danilo Türk in evropski poslanec Milan Zver (SDS). Favorit je bil Türk, ker je bil že predsednik. Še največji outsider pa se je zdel Pahor, ker se pred tem kot šef vlade ni zelo izkazal in mu je predčasno razpadla. A razpletlo se je obratno od vtisa: Pahor je zmagal. V prvem krogu je gladko odpadel Zver. V drugem pa je bilo tako:

V zgodovini predsedniških volitev je bilo pred petimi leti kandidatov doslej najmanj: le trije. Pred desetimi leti, ko je bil izvoljen Danilo Türk, je bilo kandidatov sedem.

Pahor je pred petimi leti pokazal, da za kampanjo ni nujen denar. SD, ki ga je kandidirala, denarja ni imela. Le velike luknje v računih, ki jih imajo še vedno.

A Pahor je izhod našel v prepričevanju volivcev izven običajnih vzorcev tradicionalnih kampanj, kar je pritegnilo dovolj pozornosti javnosti, stalo pa ga, ker ni plačeval plakatov, spotov in podobnega, uradno ni skoraj nič.

Porabil je krepko manj kot Milan Zver in Danilo Türk. In zmagal.  Če vključimo še ceno kampanj, je primerjava takšna:

Finančno poslovanje kandidatov po volitvah precej natančno pregledajo revizorji računskega sodišča, ki niso nič milostni.

Po zadnjih volitvah so ugotovili nepravilnosti v kampanji vseh treh kandidatov. Presenetljivo pa so na največje naleteli pri poraženem favoritu volitev.

Ne prispevajo k ugledu nekdanjega predsednika Danila Türka.

Koliko predsedniških kandidatov pričakujete letos lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...

Ker so informacije o tem, kaj ugotovijo revizorji in kakšne so vse posledice, lahko koristne kot vzgled, kaj kandidat ne sme storiti v kampanji, so informacije o težavah s financiranjem kampanje Danila Türka in pravnih zapletih dostopne na povezavi spodaj:

Goljufije: Prepovedano komunalno darilo Türku