Brez presenečenja: Kovačiča so na ustavnem sodišču zavrnili
|Last Updated on: 22nd julij 2017, 07:22 dop
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Vilija Kovačiča za oceno ustavnosti odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o drugem tiru. Zavrnitev je izglasovalo sedem sodnikov, dva sta bila proti. Odločitev pomeni, da je dokončno jasno, da bo referendum 24 septembra.
Presojajo ustavnost in ne razumnost
Takšna odločitev ni presenečenje. Da Kovačič nima resnih možnostih, sem napovedal že, ko je pobudo vložil. Podobne primere so sodniki v preteklosti namreč že presojali. Kovačič je z zahtevo po združitvi referenduma in predsedniških volitev državi poskušal prihraniti tri milijone evrov, volivcem dvakratno pot na volišča, sam pa bi lažje dosegel kvorum, da bi vladni zakon o drugem tiru padel.
A mu je koalicija z izbiro septembrskega datuma za referendum to onemogočila.
Že iz preteklosti je znano, da sodišče ukrepa, ko politika prestopi meje ustavnosti. Ne more pa poseči vsakič, ko politična oblast ravna neracionalno in denimo zavrne, da bi država prihranila nekaj milijonov evrov. Zakonska in ustavna ureditev jih k temu preprosto ne silita.
Ali kot je o odločitvi koalicijske večine zapisalo ustavno sodišče v tokratni odločitvi: “Znotraj ustavnih okvirov, ima Državni zbor pri določanju datuma glasovanja na referendumu široko polje proste presoje.«
Proti Šorli in Jakič
Proti sta glasovala Marko Šorli in Klemen Jaklič. Po oceni Šorlija večina poslancev datuma referenduma ne bi smela izbrati tako, da se kampanja zanj »prične v času dopustov in parlamentarnih počitnic«. Šorli je zapisal: “Ni videti nikakršnega nujnega razloga, zaradi katerega bi bilo treba za začetek referendumske kampanje določiti datum 25. 8. 2017, ko je še čas letnih dopustov in počitnic.” Jaklič pa: »Zakonodajalec ima prosto polje presoje med tistimi številnimi datumi znotraj roka enega leta, ki na enako mil (najmilejši) način obremenijo pravico.[13] Če pa kljub obstoju takšnih milejših sredstev (ki so v tem primeru celo zelo številna!) izbere za pravico prav bolj obremenjujoče sredstvo, s tem več kot očitno krši Ustavo. Pravo vprašanje v tem primeru ni, ali je Odlok res v neskladju z Ustavo. Pravo vprašanje je, kako to, da je večina odločala povsem v nasprotju s pristopom, ki se je na tem področju razvil tekom večstoletne ustavnosodne prakse, njegovih argumentov pa ne naslovila. Takšna odločitev v resnici za nikogar ni dobra, tudi ne za zaupanje v institucijo, ki jo je sprejela.«
Celotna odločitev ustavnega sodišča in ločena mnenja:
u-i-108-17-odklonilno-lm-sorli4
u-i-108-17-odklonilno-lm-ddr-jaklica4
Članek v katerem sem napovedal razplet spora:
Komentarji (4)
Disqus Comments (4)