Jašovič o kršitvi embarga: Nič nisem vedel o milijardi

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:50 pop

„Ni mi bilo znano, dokler ni zdaj odjeknilo v javnosti,“ je pred preiskovalno komisijo za bančno luknjo o skoraj milijardi dolarjev transakcij, ki jih je NLB opravila z iranskim državljanom tudi za iransko banko, ki je bila pod embargom, povedal nekdanji predsednik uprave NLB Božo Jašovič.

Spomni se le, da so zaprli račun

Jašovič je poslancem povedal, da so o teh transakcijah na upravo leta 2010 dobili le predlog za zaprtje računov po interni reviziji in to so tudi storili. „Razen to, da smo zaprli, se nič ne spomnim,“ je dejal Jašovič. Dodal je, da ta primer prej sploh ni prišel do uprave.

Po neuradnih podatkih so bili sporni računi zaprti decembra 2010 po tem, ko je to zahtevala tudi Banka Slovenije, dejansko pa je posle Iranec Iraj Farrokhzadehu že prej preselil drugam, slišati je, da v Moskvo.

Na dodatno vprašanje, kako so lahko potrdili sklep o oprostitvi plačila prilivne provizije iranskemu državljanu, če niso nič vedeli o tem,  je Jašovič odgovoril, da je uprava odločala le o podaljšanju že prej sprejetega sklepa o neplačila provizije. Za oprostitev pa se je prejšnja uprava leta 2009 odločila, ker je bil promet nadpovprečen. Jašovič je opozoril, da nekatere druge banke te provizije sploh nimajo in bi komitent lahko odšel drugam.

Račun za svoja podjetja s sedežem na deviških otokih je Farrokhzadehu na NLB odprl decembra 2008.

Opozorila so nekje obstala

Na vprašanje, ali bi komitent, torej Iranec Iraj Farrokhzadehu, ki zaradi embarga takrat ne bi smel poslovati z bankami v Evropi, res lahko kar odšel na drugo banko, je Jašovič dodal, da ni vedel, da gre za kršitev embarga  in da ga na to takrat nihče ni opozoril. Ko so bili konec leta 2010 opozorjeni na to, pa so račun zaprli.

Jernej Vrtovec (NSi) je Jašoviča opozoril, da je že leta 2009 sektor za plačilni promet banke ugotovil, da so težave. Dobili so reklamacije tujih bank, o tem je bila obveščena poslovalnica, pa so vendarle temu komitentu na banki leta 2010 odprli še dodatne račune, omogočili plačevanje s storitvijo klik…

Šlo je za desetega največjega komitenta NLB, ki je obrnil 758 milijonov evrov, z več gotovine kot Krka, je opozoril poslanec…  Jašovič pa je v odgovor ponovil, da se je poslovanje začelo, ko še ni bil direktor NLB, ko je kot direktor dobil obvestilo, pa so ukrepali. Logar pa je opozoril, da je bilo kar pet poizvedovanj urada za pranje denarja, več kot 400 reklamacij iz bank, kamor je denar potoval…

Je Kramar zato dobil višjo odpravnino?

Na čudenje poslancev, kako je lahko dve leti trajalo, da je uprava karkoli opazila, a Jašovič je vztrajal: uprava bi odločala, če bi kdo kaj terjal, a informacije, da je kaj narobe, ni bilo. Predsednik komisije Anže Logar (SDS) je vprašal, ali je visoka dodatna likvidnost vplivala, da so si nekdanji šefi uprav lahko izplačali višje odpravnine. Nekdanji direktor Marjan Kramar je dobil ob odhodu leta 2009 milijon evrov. Jašovič je odgovoril, da to niso bila najbolj kakovostna sredstva in da dvomi, da je to povišalo odpravnine, za te pologe je morala banka tudi zagotoviti kratkoročne naložbe, je dejal.
Po Kramarju, ki se mu je mandat iztekel v začetku leta 2009, je NLB vodil Draško Veselinovič, ki pa je že po nekaj mesecih moral odstopiti. Po tem je upravo prevzel Jašovič.

Konec pranja zahtevala tudi BS, a…

Na vprašanje, ali je Banka Slovenija ustavitev spornih iranskih transakcij zahtevala skoraj hkrati, ko se je za to odločila njegova uprava, je Jašovič odgovoril pritrdilno in potrdil tudi, da so se na sklep Banke Slovenije pritožili. Dejal je: „Strokovne službe so utemeljevale, da stališče Banke Slovenije ni bilo pravilno.“

Več o zališanju Janka Medje:

Janko Medja: Drago Kos ni bil nesmotrn