Bančna luknja: Zakrajšek trdi, da je ni povzročil niti za evro

Last Updated on: 8th maj 2017, 03:59 pop

Preiskovalci bančne luknje so danes  le zaslišali dva nekoč pomembna bančnika. Celo za prisilno privedbo Borisa Zakrajška in Gorazda Jančarja pred komisijo, ki preverja razloge za milijardno sanacijo bančnega sistema, so se odločili aprila, ker ju takrat na zaslišanje ni bilo.

Zakrajšek in Jančar predsedniku komisije Anžetu Logarju (SDS) takrat nista poslala ustreznih dokumentov, ki bi ju opravičili.

Zakrajšek, katerega zaslišanje se je končalo nekaj po poldnevu, je opozoril, da je prišel prostovoljno in da prisilna privedba ni bila potrebna.

Enako je pozneje opozoril tudi Jančar, ki je povedal, da aprila ni dobil vabila in se zato ni odzval.

Na vrhu največje banke, časopisa in gradbinca

Zakrajška je komisija  zaslišala, ker je od leta 2002 do 2008 vodil podružnico NLB v Frankfurtu LHB.

Zakrajšek je pojasnjeval tudi o 3,2 milijona evrov posojila leta 2007, ki ga je banka dala bratu nekdanjega hrvaškega premiera Zorana Milanovića (SDP) Krešimiru Milanoviću. Posojilo je bilo za zemljišče, je pojasnil Zakrajšek in ocenil, da je bilo tudi ustrezno zavarovano. Pozneje ni bilo vrnjeno in ga je prevzela NLB.

Na vprašanje, zakaj je, ko LHB ni več vodil, to  končalo med slabimi posojili, zakaj je torej morala NLB prevzeti to posojilo, ki bi moralo že biti vrnjeno, je odgovoril: »Njih vprašajte«.

Pred prevzemom LHB je bil Zakrajšek član uprave NLB Marka Voljča, po letu 2000 pa kot predstavnik uprave NLB tudi predsednik nadzornega sveta časopisnega podjetja Delo. Ta je takrat odločal o urednikih.  Skupaj z Zakrajškom je bil marca 2000 v nadzorni svet Dela imenovan tudi nekdanji poslanec LDS, takrat pa šef kapitalskega sklada, Jože Lenič.

Zakrajšek je bil v tistem času tudi šef nadzornega sveta največjega gradbinca v državi SCT. LHB je pozneje, ko jo je že vodil Zakrajšek, kreditirala SCT.

Široko prepletenost nakazuje podatek, da pa je bil nadzornik LHB tudi Igor Bavčar, ki je Istrabenz prevzel z vrha LDS. Tam je Bavčar pred tem imel celo nekaj možnosti, da bi prevzel vodenje LDS in vlade, ki jo je vodil še Janez Drnovšek.

V bančni sistem je po osamosvojitvi vstopil, je pričal Zakrajšek, na vabilo nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja.

Zapustil sem 59 milijonov rezerve

Na koncu pričanja pa je vztrajal, da ni odgovoren za nič luknje v LHB, Logarju pa je celo očital, da mu demagoško očita posle z davčnimi oazami, s katerimi po njegovi oceni ni bilo škode in posamezne posle, ki se jih ne spomni.  “Ko sem odšel, je revizor ugotovil, da ima banka 59 milijonov evrov skritih rezerv, ki jih ni bilo v bilancah. To sem zapustil naslednikom,” je dejal. Če so izgubo povzročili pozneje, nisem kriv, je dodal.

Renta, ki jo danes kot upokojeni bančnik dobiva iz Nemčije, nikakor ni 10.000 evrov mesečno,  je odgovoril predsedniku Logarju, ko je ta preverjal, kakšno pokojnino ima in dodal, da je krepko nižja od tega zneska.

[wp_ad_camp_2]

Gorazd Jančar je nekoč vodil LB InterFinanz, s sedežem v Zürichu in z odvisnimi podjetji v Gorici, Pragi, Beogradu in Skopju ter s predstavništvom v Frankfurtu in podružnico celo v Ljubljani.

Več o neuspešnem prvem poskusu zaslišanja:

Preiskovanje bank: Prisilna privedba za Zakrajška in Jančarja