Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Bančna luknja: Zakrajšek trdi, da je ni povzročil niti za evro

(Last Updated On: 08/05/2017)
image_pdfimage_print

Preiskovalci bančne luknje so danes  le zaslišali dva nekoč pomembna bančnika. Celo za prisilno privedbo Borisa Zakrajška in Gorazda Jančarja pred komisijo, ki preverja razloge za milijardno sanacijo bančnega sistema, so se odločili aprila, ker ju takrat na zaslišanje ni bilo.

Predsednik “bančne” preiskovalne komisije Anže Logar (SDS) Foto: DZ/Barbara Žejavac

Zakrajšek in Jančar predsedniku komisije Anžetu Logarju (SDS) takrat nista poslala ustreznih dokumentov, ki bi ju opravičili.

Zakrajšek, katerega zaslišanje se je končalo nekaj po poldnevu, je opozoril, da je prišel prostovoljno in da prisilna privedba ni bila potrebna.

Enako je pozneje opozoril tudi Jančar, ki je povedal, da aprila ni dobil vabila in se zato ni odzval.

Na vrhu največje banke, časopisa in gradbinca

Zakrajška je komisija  zaslišala, ker je od leta 2002 do 2008 vodil podružnico NLB v Frankfurtu LHB.

Zakrajšek je pojasnjeval tudi o 3,2 milijona evrov posojila leta 2007, ki ga je banka dala bratu nekdanjega hrvaškega premiera Zorana Milanovića (SDP) Krešimiru Milanoviću. Posojilo je bilo za zemljišče, je pojasnil Zakrajšek in ocenil, da je bilo tudi ustrezno zavarovano. Pozneje ni bilo vrnjeno in ga je prevzela NLB.

Na vprašanje, zakaj je, ko LHB ni več vodil, to  končalo med slabimi posojili, zakaj je torej morala NLB prevzeti to posojilo, ki bi moralo že biti vrnjeno, je odgovoril: »Njih vprašajte«.




Boris Zakrajšek Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

 

Pred prevzemom LHB je bil Zakrajšek član uprave NLB Marka Voljča, po letu 2000 pa kot predstavnik uprave NLB tudi predsednik nadzornega sveta časopisnega podjetja Delo. Ta je takrat odločal o urednikih.  Skupaj z Zakrajškom je bil marca 2000 v nadzorni svet Dela imenovan tudi nekdanji poslanec LDS, takrat pa šef kapitalskega sklada, Jože Lenič.

Zakrajšek je bil v tistem času tudi šef nadzornega sveta največjega gradbinca v državi SCT. LHB je pozneje, ko jo je že vodil Zakrajšek, kreditirala SCT.

Široko prepletenost nakazuje podatek, da pa je bil nadzornik LHB tudi Igor Bavčar, ki je Istrabenz prevzel z vrha LDS. Tam je Bavčar pred tem imel celo nekaj možnosti, da bi prevzel vodenje LDS in vlade, ki jo je vodil še Janez Drnovšek.

V bančni sistem je po osamosvojitvi vstopil, je pričal Zakrajšek, na vabilo nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja.

Zapustil sem 59 milijonov rezerve

Na koncu pričanja pa je vztrajal, da ni odgovoren za nič luknje v LHB, Logarju pa je celo očital, da mu demagoško očita posle z davčnimi oazami, s katerimi po njegovi oceni ni bilo škode in posamezne posle, ki se jih ne spomni.  “Ko sem odšel, je revizor ugotovil, da ima banka 59 milijonov evrov skritih rezerv, ki jih ni bilo v bilancah. To sem zapustil naslednikom,” je dejal. Če so izgubo povzročili pozneje, nisem kriv, je dodal.

Renta, ki jo danes kot upokojeni bančnik dobiva iz Nemčije, nikakor ni 10.000 evrov mesečno,  je odgovoril predsedniku Logarju, ko je ta preverjal, kakšno pokojnino ima in dodal, da je krepko nižja od tega zneska.

Gorazd Jančar Foto: DZ/Barbara Žejavac

Gorazd Jančar je nekoč vodil LB InterFinanz, s sedežem v Zürichu in z odvisnimi podjetji v Gorici, Pragi, Beogradu in Skopju ter s predstavništvom v Frankfurtu in podružnico celo v Ljubljani.

Več o neuspešnem prvem poskusu zaslišanja:

Preiskovanje bank: Prisilna privedba za Zakrajška in Jančarja





(Visited 43 times, 1 visits today)
2 komentarja

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: