Šarec proti Nemčevemu anšlusu Primorske

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:10 pop

“Ne vidim potrebe po tem, da se praznik v predvolilnem času preimenuje. Dobil sem veliko pisem Primorcev, ki temu nasprotujejo. Pa tudi nekaj pisem, ki so za to,” je premier Marjan Šarec (LMŠ) povedal, da nasprotuje preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini v priključitev Primorske. O tej spremembi bo jutri glasoval državni zbor, predlagajo pa jo koalicijski poslanci, prvi podpisan je Matjaž Nemec (SD). Enak zakon je Nemec s poslanci SMC, DeSUS, SD in Levice predlagal že lani pred volitvami poslancem, a je zaradi razpada DZ kup podobnih predvolilno motiviranih poslanskih zakonov končal v košu za smeti.

Šarec je proti le zasebno

Še posebej proti je premier, da o takšni spremembi državni zbor odloča v času pred volitvami. Premier je opozoril, da pa preimenovanju in času odločanja nasprotuje le v lastnem imenu, ker spremembe, o kateri bo jutri odločal državni zbor, ni predlagala vlada. Šarec je dodal: “Če boste podprli spremembo imena, bom to spoštoval. Ne vidim pa bistvenega premika.”

Vlada, ki jo premier Marjan Šarec vodi, je uradno na seji podprla spremembo imena, ki ji premier v predvolilnem času zdaj nenadoma nasprotuje in meni, da vsebinsko tudi sicer ni ustrezna. To je vlada storila tako:

Na dodatno vprašanje Jelinčiča, ali bo vlada podporo umaknila, če je šef vlade Šarec proti, predsednik vlade dodatno ni odgovoril. Je pa že prej ocenil, da ne bo nobene katastrofe, če bo sprememba imena sprejeta in dodal, da bi morali predvsem več delati na osveščanju ljudi, kaj ta praznik in drugi podobni sploh pomenijo. Po mnenju šefa vlade bi bilo poimenovanje praznika v združitev naroda še najbolj primerno.Jelinčič, ki je kandidat za evropskega poslanca, je v vprašanju premieru ocenil tudi, da spreminjanje imena iz vrnitev v priključitev Primorske pomeni kršenje pogodbe, ki je bila podpisana v Parizu 10.2.1947, v kateri piše, da je bila Primorska vrnjena Jugoslaviji. Na ta del Jelinčičevega vprašanja Šarec ni odgovoril. Podobno se je izognil odgovorom na Jelinčičeve očitke, da je ravnanje poslancev, ki predlagajo spremembo imena, prvi podpisan je Matjaž Nemec (SD), ki je kot Jelinčič tudi kandidat na evropskih volitvah, izdaja Slovenije, ki je v interesu Italije.

Je v ozadju Nemec proti Fajonovi?

Nemec je drugi na listi SD, prva je Tanja Fajon. Mogoče je, da si ambiciozni Nemec, ki od zadnjih volitev vodi pomemben odbor za zunanjo politiko (OZP) s “priključevanjem Primorske” poskuša predvsem pridobiti dodatne prednostne glasove, da bi tokrat on prehitel nosilko liste, kar je na prejšnjih evropskih volitvah Tanja Fajon storila takratnemu predsedniku te stranke Igorju Lukšiču. Na posnetku strankarska tovariša in konkurenta:

Celoten odgovor premiera Zmagu Jelinčiču je bil takšen:

“Najprej, dejstvo je, da gre za poslanski zakon, tega zakona ni predlagala vlada. Poslanski zakon, seveda, kot že ime pove, so predlagali poslanci. Če me sprašujete po mojem osebnem mnenju, če sem prav razumel… Moje osebno mnenje je, da se nehajmo ukvarjati z imeni praznikov, ampak dajmo vedeti, kaj prazniki obeležujejo in dajmo naprej izobešati slovensko zastavo ob teh praznikih, tudi če niso dela prosti dnevi. Žal imam vtis, da za ta praznik veliko Slovencev niti ne ve, ravno zato, ker ni dela prost dan. Če bi že šli v to, da želimo združitev slovenskega naroda v Prekmurju in pa vrnitev Primorske k matični domovini še bolj obeležiti, potem bi ju predlagal za dela prosta dneva. Imamo še en dan, ki ni dela prost, in sicer je to Maistrov praznik, priključitev Štajerske. In kar se mene tiče, bi bil zame osebno najbolj ustrezen izraz združitev naroda. Se pravi tistega, ki je bil prej dolga leta pod Italijo, pod fašizmom in tistega, ki je živel v matični Sloveniji, ker vemo, kje je rapalska meja potekala. Tako da, zame je najbolj ustrezen termin združitev primorskega naroda z matičnim narodom, slovenskim narodom. In ne vidim potrebe, osebno mnenje govorim, ne mnenje vlade. Ne vidim nobene potrebe po tem, da se praznik v tem predvolilnem času preimenuje. Dobil sem tudi veliko pisem Primorcev, ki temu nasprotujejo, dobil sem nekaj pisem, ki so za to, ampak ne vidim bistvene spremembe. Bolj bi podprl to, da je to dela prost dan in da več delamo na ozaveščanju, kaj ta praznik pomeni. Tako da, če boste poslanci ta zakon podprli, da se bo ime spremenilo, bom tudi to spoštoval. Ne vidim pa tukaj kakšnega bistvenega premika, dokler se mi kot narod ne bomo zavedali, kaj je zavednost, kaj je domovina, ko ne bomo imeli v Sloveniji tudi tistih, ki enkrat paktirajo s temi, drugič paktirajo z drugimi, tretjič s tretjimi, samo zato, da bi napadali domačo oblast. Veste, saj ta vlada lahko pade čez dva meseca, je ne bo več, ampak nepopravljiva škoda s takimi dejanji Sloveniji je pa storjena. Namesto da bi enotno nastopali, tako kot znajo Hrvatje, kot znajo Italijani, kot zna še kdo, mi že cel teden poslušamo, kako smo mi grdi, do tega grdi, do onega. Pa nismo nič drugega povedali, kot to, da smo suverena država in da pač nekaterih stvari ne odobravamo. To ne pomeni nobenega zaostrovanja, to ne pomeni nobenega izrednega stanja, to ne pomeni nobenih takšnih in drugačnih akcij. Pomeni nič več in nič manj kot to, da povemo kdo smo, kaj smo in kaj zastopamo. Zato, če sklenem, če bo ta zakon sprejet, seveda ne bo nobene katastrofe. Se mi pa zdi, da moramo več delati predvsem na ozaveščanju, kaj ta praznik sploh pomeni. Predvsem se mi pa zdi take zakone nesmotrno sprejemati pred volitvami. To je moje osebno mnenje tokrat. Ker vlada tega, te spremembe praznika ni predlagala. Zato zame bi bilo poimenovanje združitev naroda najbolj ustrezno.”