Po Vilfanih najvišje penzije še za številne Svetlane Makarovič

Last Updated on: 8th november 2024, 09:50 dop

Za najvišje pokojnine za veliko število “zaslužnih” kulturnih delavcev, ki jih sami niso plačali, so sinoči v odboru za kulturo zeleno luč prižgali poslanci vladnih strank. Načelo, da po upokojitvi prejmemo, kar je bilo v času dela plačano, vladajoči poslanci rušijo s sklicevanjem na ureditev iz časa socializma, ko so posebno visoke pokojnine že dodeljevali zaslužnim športnikom, kulturnikom, borcem in revolucionarjem. A tega že dolgo več ne dodeljujejo zaradi opozoril računskega sodišče, da je bil celoten sistem zloraba, da so delili nezaslužen denar svojim. Izjema, ki kaže, da se še naprej deli nezasluženo, pa je bil Milan Kučan, ki edini med politiki dobiva nezaslužen dodatek k visoki pokojnini kot nekdanji predsednik republike. Zakon o izjemno visokih pokojninah še za zaslužne kulturnike je v vladi pripravila Asta Vrečko (Levica).

Za športnike so na predlog Petra Vilfana visoke pokojnine, za katere niso bili plačani prispevki, uzakonili poslanci SMC, DeSUS, SD in NSi leta 2017. Za kulturnike jim je takrat projekt propadel, ker je bilo glasov premalo. Zdaj bodo to “popravili”. Športniki pokojnine, za katere niso vplačali prispevkov, dobijo, če so prejeli medalje na pomembnih mednarodnih tekmovanjih ali bloudkovo nagrado. Med prejemniki je od leta 2022 tudi Vilfan sam, sem razkril včeraj. Vilfan je v parlamentu torej zakon predlagal, da bi sam sebi zagotovil dodaten nezaslužen denar. Spomnimo, da je KPK kritiziral Franca Kanglerja, ker se v državnem svetu ni izločil, ko je ta od državnega zbora zahteval preiskavo zlorabo sodne in politične oblasti v njegovem primeru, katere posledica je bil odvzem svetniškega mandata. Ko je Vilfan vodil projekt uzakonjanja visoke pokojnine sam zase, ni bilo nobene kritike KPK in tudi v medijih ne.

Gre za velike vsote podarjenega denarja, tudi sto tisoče evrov, če je visoka pokojnina izplačevana dolgo. To plačajo drugi zavarovanci, ki zaradi tega sami prejmejo manj od tistega, kar so vplačali. To je definicija nepoštene ureditve. Pri kulturnikih bodo zdaj za pokojnine, ki bodo presegale povprečne plače, zadoščale že domače nagrade.

V letu 2022 je Vilfanov dodatek k pokojnini po podatkih ZPIZ dobivalo 85 nekdanjih športnikov in športnih delavcev, skupaj so dobili 1.203.999 evrov dodatkov, za katere niso plačali. Na letni ravni je vsak od njih povprečno, če preračunamo, dobil 14.165 evrov nezasluženega dodatka. Mesečno vsak povprečno 1.180 evrov privilegija.

Vilfan je v zakonu, ki ga je predlagal sam zase, trdil, da zakon ne bo povzročil posebnih finančnih posledic, ker se prva leta po njem praktično nihče ne bo upokojil. Podatki ZPIZa kažejo, da je bila ocena finančnih posledic zlagana. Podobno zdaj, tako se zdi, lažno finančne posledice prikazuje vlada, ki trdi, da bo v prihodnjem letu strošek 180.000 evrov, že do konca letošnjega leta pa 31.000 evrov. Kako so prišlo do teh 31.000 evrov že letos, ker bo zakon do konca leta komaj začel veljati, ni povsem jasno. Tako so predstavili, da najvišje pokojnine, ki jih bodo dodelili številnim kulturnikom, ne bodo stale skoraj nič:

Najvišje možne pokojnine bomo, če novost uzakoni še celoten državni zbor, morali vsi ljudje doplačevati prejemnikom Prešernovih nagrade za življenjsko delo, nekaj nižji nezaslužen dodatek pa dobitnikom nagrade Prešernovega sklada ali priznanj predsednika republike, če so dobili še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad. Jožef Školč iz državnega sveta je opozoril, da je predlog pomanjkljiv, ker je spisek nagrad, ki zagotovijo visoko nezasluženo pokojnino, nepopoln, na njem ni mednarodnih nagrad, pa tudi nacionalne nagrade in priznanja niso iz vseh področij. Ni jih za fotografijo, animacijo, grafiko in določene glasbene zvrsti, kot so džez, rock in narodnozabavna glasba. Tak spisek je predlagala vlada, a vladni poslanci ga še dopolnjujejo:

Po razpravah včeraj bodo delili po 750 do 1500 evrov dodatkov k pokojninam, v odvisnosti od pomena različnih nagrad, ki jih je dobil “kulturni delavec” in višine pokojnine, ki jo je zaslužil. Tisti, ki so si z vplačili zaslužili višje pokojnine, bodo dobili manj dodatka.

Ko dobiš ustrezne nagrade, se bo vsakemu splačalo v pokojninski sklad plačevati najmanj, kar je mogoče.

Da Asta Vrečko rada deli denar, ki ni njen, je pokazal že primer Svetlane Makarovič, ko je kršila zakon s podarjanjem denarja brez temelja.

Predlog zakona je takšen:

Državni sekretar Marko Rusjan je predlagane privilegije poslancem pojasnil tako: “Ta dodatek je razlika med pokojnino, odmerjeno pokojnino, ki jo prejema upravičenec in najvišjo pokojnino, ki se izplačuje v republiki Sloveniji, in sicer po treh kategorijah: prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo so upravičeni do sto procentnega dodatka, kar pomeni, da lahko prejmejo najvišjo odmerjeno starostno pokojnino za 40 let pokojninske dobe. To je bilo v letu 2023 2695,37 evrov. Druga kategorija so prejemniki nagrade Prešernovega sklada in hkrati posebne nagrade za umetniške dosežke, ki je določena v prilogi zakona ali pa so prejeli neko mednarodno nagrado, o kateri priznanju odloča strokovna komisija ministrstva na podlagi kriterijev, ki so v zakonu določeni. Hkrati pa je upravičenec lahko tudi prejemnik priznanja na podlagi zakona oziroma odlikovanja na podlagi zakona o odlikovanjih Republike Slovenije za delo na področju umetnosti, to so odlikovanja, ki jih podeli predsednik republike. In tukaj tudi je kumulativno z drugo nagrado in tako gre za 50 procentov razlike med prejeto pokojnino, ki jo prejema in najvišjo možno izplačano. Zdaj, če gremo še malo po kriterijih, na podlagi katerih smo določili nagrade, ki so v prilogi 1, seznamu, ker je bil lahko nominiran državljan Republike Slovenije ne glede na kraj prebivališča ali članstvo nevladne organizacije, da se nagrada ne podeljuje na podlagi plačane kotizacije drugih obveznih stroškov za pristop h kandidaturi, da se nagrada podeljuje za življenjsko delo ali na tistih umetniških področjih, kjer nagrade za življenjsko delo ne obstajajo, to je za dosežek, ki je v obsegu ali pomen za umetniško področje izstopa, primerljivo z večletnim opusom, izjemnim doprinosom razvoja področja in tako dalje. In to nagrada podeljuje nacionalna institucija ali nacionalno stanovsko društvo ali drug podeljevalec, ki ima transparentno in javno dostopen statut oziroma pravilnik o podeljevanju nagrade in da imajo vsaj desetletno tradicijo podeljevanja.”