Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Prihaja: epski spopad za 27 kilometrov tira za milijardo evrov

(Last Updated On: 08/05/2017)
image_pdfimage_print

Ali vztrajati pri milijardi evrov za 27 kilometrov železniškega tira bodo v ponedeljek odločali poslanci. Zbirajo se tudi temni referendumski oblaki. Koalicija je z 49 glasovi investicijo že požegnala, a jo je z vetom ustavilo 22 državnih  svetnikov.

“Vsaj pol predrago je. Delati bi morali dvotirno progo, nihče več ne gradi enotirnih,” je bil v državnem svetu ostro proti župan Kopra Boris Popovič

Proti bivši minister Veber, vzdržana bivša ministrica

Če sodimo po prvem glasovanju poslancev in preverjanju moči v odboru za infrastrukturo v petek,  bo veto v ponedeljek gladko odpravljen. Zadošča 46 glasov. Prvič je za investicijo glasovalo  vseh 35 poslancev SMC, deset iz Desusa, a le trije iz SD. Zadnji glas je prispeval manjšinski poslanec  László  Göncz.

Proti je iz koalicije glasoval le nekdanji obrambni minister Janko Veber (SD). Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Iz Desus je manjkala le nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar,  proti pa je – edini iz koalicije – glasoval nekdanji minister za obrambo Janko Veber (SD).

Proti pa so bili poslanci vseh treh opozicijskih strank: SDS, ZL in NSi. Nihče se ni zmotil in glasoval za.

Če ne pride do notranjega spora koalicije, bo tudi v ponedeljek več kot 46 glasov za to, da bi z dobro milijardo evrov zgradili 27 km enega samega tira, ki bo čas potovanja vlakov s približno tri četrt ure skrajšal na  kakšne četrt ure. Stara proga, ki so jo zgradili leta 1968, prometa sčasoma ne bo več zmogla.

Zakaj bi le en tir? 

Le en tir bi vlada in koalicija gradili, ker so staro progo zadnja leta ravno modernizirali, da lahko letno po njej železnice prepeljejo več kot 14 milijonov ton. Lani so slabih 12 milijonov. Dve leti prej 11 milijonov.

Odločitev za en sam tir s ceno skoraj milijarde za 27 kilometrov tira dviguje veliko prahu. Iz koalicije zagotavljajo, da zakon omogoča tudi spremembe načrtov in gradnjo dvotirne železnice. Konflikt je pomemben, ker se lahko odvrti v referendumsko odločanje ljudstva.

Podpise za začetek zbiranja 40.000 podpisov je v imenu civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo že zbral Vili Kovačič. Čeprav Kovačič ne velja za pomembnega političnega igralca ima tokrat pomembno vlogo.

Za Kovačičem je večja sila

Podpise mu namreč pomagajo zbirati: NSi, SDS, Glas za otroke, stranka Reset, Zeleni Slovenije… Za njim je, če povemo preprosto celotna desnica. K podpisovanju je pozival, da bi “dvojni drugi tir zgradili hitreje ter na pošten, za davkoplačevalce sprejemljiv način.”





Referendumska procedura bi koaliciji močno prekrižala račune. Večina na referendumu tak projekt lahko zavrne, predvsem pa bi zbiranje 40.000 podpisov pomenilo zamik uveljavitve zakona, ki so ga na zahtevo vlade prejšnji mesec potrjevali na vrat na nos, da bi še ujeli evropske razpise. Po domače: vladajoči so se prepozno spomnili.

Čeprav so zakon sprejemali po nujnem postopku, ki je predviden za zagotovitev nacionalne varnosti ali odpravo posledic naravnih katastrof, v teh primerih pa ustava prepoveduje referendume, je le malo verjetno, da bi ga koalicija prepovedala, če bo procedura sprožena.

To bi bila namreč preveč očitna zloraba, ki bi jo ustavno sodišče skoraj zanesljivo takoj odpravilo.

Je mogoče tudi zmagati?

A je še druga možnost: koalicija lahko sprejme referendumski izziv, zmagati opoziciji namreč niti ni lahko. Ni dovolj le prepričati večine volivcev, na referendumu mora biti proti novosti še najmanj petina vseh volivcev.

Na zadnjem o zakonu o zakonski zvezi in družinski razmerjih je to pomenilo 342.591 volivcev. Proti jih je takrat bilo 394.482. Referendum je bil decembra 2015. Rezultat je prikazan grafično:

Če bo projekt potrjen – z referendumom ali brez njega – bi po vladnih napovedih to pomenilo, da bo država  letos zagotovila 200 milijonov, na še četrt milijarde računajo iz EU, za 300 milijonov bi se dolgoročno zadolževali…

Za odplačevanje investicije pa bi povečali uporabnino za prevoz vlakov, povišali cestnine za tovornjake na cestah in uvedli dodatno takso za pretovor v Luki Koper.

Več o tem:

 

Veto na drugi tir: Popovič za dvotirno in pol cenejšo rešitev

(Visited 23 times, 1 visits today)
4 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: