Kličemo na pomoč ADP ali rdečo armado?

Last Updated on: 2nd marec 2017, 09:54 pop

Pozivi, da mora vlada takoj sprožiti postopek notifikacije nasledstva avstrijske državne pogodbe, so ritual slovenske politike.

Vsake toliko zadonijo rogovi in oglasijo se celo najstarejši med politiki, ki se še iz osebne izkušnje spomnijo, da je čez mejne dele Slovenije (čez večji del pa ne) šla nekoč Rdeča armada in da se je umik iz pred tem Nemčiji priključene Avstrije zgodil šele, ko je sosednja država podpisala pogodbo, ki bi morala jamčiti, da se zgodovina ne ponovi. Tudi nam ne.

Protesti proti ravnanju sosede te dni so logični, na avstrijskem Koroškem je deželna vlada predlagala osnutek besedila ustave, ki določa nemški jezik kot uradno sredstvo sporazumevanja, našo manjšino pa zanemarja.

Logično je, da se bo zato sestal odbor za zunanjo politiko, kar je včeraj napovedal predsednik Jožef Horvat (NSi), ki je pohvalil predsednika republike Boruta Pahorja, ki je že pred tednom prvi v evropskem tisku protestiral zaradi dogajanja v Avstriji, po tem pa odpotoval na obisk k predsedniku Vladimirju Putinu v Moskvi. Na posnetku s tiskovne konference NSi:

Je pa vprašanje, ali glasno pozivanje v Sloveniji k notifikaciji slovenskega nasledstva ADP v Moskvi kakorkoli pomaga. Postopek dolgo traja in lahko je neuspešen.

Predsem pa: si je mogoče misliti, da bi Rusi pomagali urejali probleme med Avstrijo in Slovenijo, dvema državama, ki sta članici Evropske unije?

Ali nimajo sami dovolj težav z Ukrajino, Sirijo in sebi bližnjimi sosedami in državami?

Iz tega vidika je bil skoraj presenetljivo trezen odziv predsednika državnega zbora Milana Brgleza (SMC) na zahtevo podpredsednika Primoža Hainza (Desus), da bi kar Brglezov kolegij takoj odločal, ali sprožiti postopek notifikacije in na številne podobne pozive, kaj mora storiti vlada. Notifikacije ADP Brglez še omenil ni. Zapisal pa je med drugim:

»Slovenija je de facto in de iure naslednica ADP, kar pomeni, da je dolžna poskrbeti za udejanjanje sedmega člena Avstrijske državne pogodbe. Slovenija mora narediti vse, da Avstrijo opozori, da bi kakršnokoli določanje jezika kot edinega jezika Avstrijske Koroške, bilo v neskladju z Avstrijsko državno pogodbo, pa tudi z mednarodnimi konvencijami in drugimi akti. Verjamem, da je in bo še nadalje slovenska politika pri podpori slovenski narodni skupnosti na Avstrijskem Koroškem, prav tako pa tudi pri doslednemu udejanjanju 7. člena ADP, enotna. Neprimerno bi bilo, da bi se to občutljivo zunanjepolitično vprašanje zlorabljalo za potrebe notranjepolitičnega boja.«

Pozval je še proti prehitrim reakcijam, ki bi »lahko v aktualni situaciji slovenski narodni skupnosti na Avstrijskem Koroškem bolj škodile kot koristile”

Leto pred volitvami je iluzorno pričakovati, da ne bo čisto vse zlorabljeno za notranjepolitični spopad.

Dokler bodo, kot vsakič doslej, le strašno glasne zahteve in polemike, pa je jasno za kaj gre in tudi, da za Krim zanesljivo ne gre.