Cigler Kralj ne zanika ambicije, da bi prevzel NSi

Last Updated on: 1st avgust 2025, 11:56 pop

“Seveda ni skrivnost, da se govori o kandidaturi kolega Jerneja Vrtovca in o meni; upam, da se bo še kdo pojavil, ker je dobro, če imamo večjo izbiro. Sam ne bežim pred to odločitvijo in odgovornostjo, bi pa rad bil pri tem pošten do sebe in do svoje družine in do ljudi.” Tako je novinarki Suzani Kos v pogovoru za medij Info360.si poslanec Janez Cigler Kralj odgovoril, ali bo kandidiral za šefa stranke na kongresu 13. septembra. Sedanji predsednik Matej Tonin ne namerava ponovno kandidirati, ker je v stranki ostal osamljen s stališčem, da bi na volitve šli s programom, da ne bodo vstopali v vlado s SDS Janeza Janše. To stališče, da NSi ne bi sodeloval s stranko, s katero so v isti politični skupini v EU, je v preteklosti že zastopala nekdanja predsednica Ljudmila Novak. Tonin pa ga zagovarja od zadnjih volitev in je s tem razveseljeval predvsem medije na levi, ker je to stališče levih strank, na kakršnem je nekoč temeljila že manjšinska vlada Marjana Šarca, dokler ta ni vrgel puške v koruzo. In je vlado po tem prevzel Janša s Toninom.

Na podvprašanje, ali to pomeni, da bo kandidiral za predsednika, je Cigler Kralj odgovoril: “Počitnice so pravi čas za premislek, tehtnica pa se zaenkrat še ne nagiba na nobeno stran.”

O ovadbah proti poslancem NSi, ker so izvajali parlamentarni nadzor nad tajnim prisluškovanjem in sledenjem policije, o katerih veliko pišejo mediji, pa je povedal: “Glede tega bi najprej opozoril na nenavadnost, da so mediji in nekateri drugi dobili vsebino ovadbe in bili z njo seznanjeni, medtem ko štirje kolegi, ki ste jih omenili, te ovadbe še zdaj nimajo v rokah, oni ne vedo, kaj v ovadbi piše, in se pred tem ne morejo korektno braniti. Policija je v tem primeru gotovo instrumentalizirana, zlorabljena za namene ustrahovanja in ustavljanja dela ene od opozicijskih strank, zato, da bi nas kot ekipo NSi upočasnjevali ter da bi nam vzeli fokus z zadev, ki so pomembne. Gre tudi poskus odvračanja pozornosti od rabot Roberta Goloba in tudi njegovih poslancev. Poslanec Aleksander Prosen Kralj služi na primer s posli z ministrstvom za zdravje, poslanec Teodor Uranič pa je kazensko ovaden, ker naj bi pridobil protipravno materialno korist s ponarejanjem listine v svoji krajevni skupnosti, da je dobil asfalt do svoje hiše v vrednosti 80.000 evrov.”

Preiskava štirih poslancev NSi je v resnici precejšnja sramota koalicije Roberta Goloba. NSi ima namreč v komisiji za nadzor obveščevalnih služb kar štiri poslance od sedmih le zaradi skupne goljufije z vladnimi strankami, ko so onemogočili vodenje parlamentarnega nadzora rabe javnega denarja in obveščevalnih služb največji opozicijski stranki SDS. Takšnemu nedemokratičnemu ravnanju smo bili priča prvič v zadnjih desetletjih.

Golob si nadzora SDS ni želel, ker je v preteklosti zelo verjetno zlorabljal položaj direktorja GEN-I za plačevanje necenzuriranih novinarjev in financiranje kampanje zase. Tudi kot šef vlade pa, ko gre za represivne organe, kjer je izvedel več čistk, ravna zelo neobičajno. SDS bi mu, ker gre za veliko in dobro organizirano stranko z resnim nadzorom lahko povzročala težave. To so vladne stranke s pomočjo NSi onemogočile.

Interes NSi v umazanem dogovoru je bil, da bi z vodenjem nadzora in ohranitvijo pomembnih direktorskih položajev nabirala politične točke, a se jim je to sfižilo, ko so jim vladajoči odstopili šefa DARS in poslali policijo nad njih same.

Bizarnost ovadb je v tem, da zdaj policija preganja poslance NSi, ki so v nadzoru izvedeli, da policija ne prisluškuje (uporablja posebnih metod in sredstev) posameznikom vpletenim v afere, denimo DARS ali nakup Litijske. Nikogar pa posebej ne moti, zakaj ni bilo nadzora nad komunikacijami pomembnih funkcionarjev, ko so kršili zakon. Ob Litijski, denimo, nad ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, ki je mimo zakona čez noč skupaj z Robertom Golobom zagotovil denar iz državni rezervacij za nakup razpadajoče stavbe, ki je sodstvo noče. Logičen bi bilo tudi nadzor s posebnimi sredstvi nad tedanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan.

Afera kaže predvsem, da so organi pregona, kjer je Robert Golob izvedel več čistk, da bi si jih podredil, kot si je tudi parlamentarni nadzor s pomočjo NSi, gledali v zrak.

Država pa se namesto s temi dilemami zdaj ukvarja s precej trapastimi postopki pravosodja proti nadzornikom iz NSi, ki vloge nadzornikov sploh ne bi smeli opravljati.