Golob naglo odšel – Stevanović: “Most in ne zid”.
Last Updated on: 11th april 2026, 09:24 dop
Po izvolitvi za predsednika DZ z 48 glasovi, ki je razhudila zadnja leta vladajoče stranke, ki ga skupajo pridobiti v svojo koalicijo, je predsednik Resni.ce Zoran Stevanovič povedal, da izvolitev razume kot priložnost, da postane most za sodelovanje in ocenil, da politika prihodnosti ne sme biti politika izključevanja, etiketiranja, delitev in nenehnega ustvarjanja sovražnikov. “To je pot, ki vodi v slepo ulico,” je ocenil izključevanje. Pozneje so se novi poslanci tudi skupinsko slikali, a brez predsednika Svobode Roberta Goloba, ki je naglo odšel.

Golob je o dogajanju objavil sporočilo na Instagramu. Takšno:

Celoten nastop Stevanovića je bil takšen:
“Najprej hvala. Hvala za izkazano zaupanje, ampak ne kot formalnost, ampak kot nekaj, kar nosi težo, težo trenutka, v katerem smo, težo časa, v katerem se od politike ne pričakuje več samo odločitev, ampak tudi smer in predvsem odgovornost. Funkcija predsednika Državnega zbora ni samo protokolarna, je simbol in danes, v času, ko živimo v močno razdeljeni družbi, v času globalnih napetosti, vojn, negotovosti, draginje in pa strahu za prihodnost, ta simbol pomeni nekaj več, pomeni priložnost in hkrati dolžnost, da postanemo most, ne zid. Prevečkrat smo v zadnjih letih videli, kako hitro se lahko zgradijo zidovi med ljudmi, med regijami, na žalost tudi med političnimi tabori. Zidovi so enostavni, mostovi so težki, a prav zato so vredni. Danes prevzemam funkcijo predsednika Državnega zbora z jasnim zavedanjem, da ta dvorana ni prostor, kjer zmagujejo posamezniki ali stranke, to je prostor, kjer mora zmagovati Slovenija. In Slovenija ni ideologija, Slovenija ni samo ideja, Slovenija so ljudje. Ljudje, ki so nas poslali sem, ljudje, ki so nam dali mandat, ljudje, ki od nas ne pričakujejo popolnosti, pričakujejo pa poštenost, ne pričakujejo čudežev, pričakujejo pa trud, in predvsem pričakujejo, da jih ne pozabimo takoj po tem, ko se zaprejo volišča. Zato naj danes jasno povem, moč v tej državi ne pripada nam, moč pripada ljudem. Mi smo tukaj zato, ker so nam oni zaupali in to zaupanje ni samoumevno, je posojilo in kot vsako posojilo ga je treba vračati. Vračati z delom, z odgovornostjo, z besedo, ki velja. Če želimo vrniti zaupanje v politiko, moramo začeti pri osnovah, pri spoštovanju, pri poslušanju, pri zavedanju, da nihče od nas nima monopola nad resnico. Politika prihodnosti ne more biti politika izključevanja, ne more biti politika etiketiranja, delitev in nenehnega ustvarjanja sovražnikov. To je pot, ki vodi v slepo ulico. Pot, ki jo moramo danes ubrati, je drugačna, je pot povezovanja, pot transparentnosti, pot odgovornosti. To ne pomeni, da se bomo vedno vsi strinjali, nasprotno, razlike so bistvo demokracije. Razlika je med tem, da se ne strinjamo in tem, da se ne spoštujemo; prvo nas krepi, drugo nas pa razkraja. In kot predsednik Državnega zbora bom naredil vse, da bo ta prostor prostor dialoga, prostor, kjer se sliši argument, ne pa glasnost, prostor, kjer se išče rešitev, ne pa krivca, in predvsem prostor, kjer se nikoli ne pozabi, komu ta institucija pravzaprav služi?
Velikokrat v politiki slišimo, če se ljudje ne razumejo, redkeje pa si priznamo, da mi pogosto ne poslušamo dovolj. Če želimo to spremeniti, moramo narediti korak nazaj in potem dva koraka naprej. Mi v stranki Resni.ce imamo en rek oziroma neko načelo, “Nič o kmetu brez kmeta”. To ni samo slogan, to je načelo. In to načelo mora postati širše. Nič o ljudeh brez ljudi, ne o delavcu brez delavca, ne o podjetniku brez podjetnika, ne o upokojencu brez upokojenca, ne o mladih brez mladih. In če želimo sprejemati dobre odločitve, morajo biti ljudje del tega procesa, ampak ne samo na dan volitev, ampak vsak dan. Ker demokracija ni dogodek, je proces in ta proces mora biti odprt, pregleden in vključujoč.
Danes stojimo na točki, ko se svet res hitro spreminja; geopolitične napetosti, gospodarske negotovosti, energetski izzivi, vprašanje varnosti in prihodnosti. Vse to vpliva tudi na nas in na Slovenijo. V takšnem času si majhna država, kot je Slovenija, ne more privoščiti razkošja notranjih razdorov. Naša moč ni v številu, naša moč je v enotnosti. Ne enotnosti v mnenjih, ampak enotnosti v cilju. Da Slovenija ostane varna, stabilna in pravična država, da, država, kjer ima vsak človek občutek, da nekaj šteje, da ni pozabljen in predvsem, da ni samo številka. Naša naloga je, da ustvarimo pogoje, v katerih bodo ljudje lahko dostojno živeli, da bodo mladi videli prihodnost tukaj, da bodo starejši imeli občutek varnosti, da bodo podjetniki lahko ustvarjali, da bodo delavci za svoje delo pošteno plačani in da bo država delovala, ne kot aparat, ampak dejansko kot skupnost.
Zato danes ne govorim o velikih besedah, govorim o preprostih stvareh, ki smo jih morda v zadnjih letih dejansko pozabili. O spoštovanju, o odgovornosti, o besedi, ki nekaj velja, o politiki, ki ni sama sebi namen. Če bomo to znali vrniti, potem bomo naredili več kot karkoli s katerimkoli zakonom.
Spoštovani! Pred nami je mandat, ki ne bo lahek. A nikoli ni bilo lahko graditi nečesa, kar je vredno. Vprašanje pa ni, ali bo to težko, vprašanje je, ali bomo znali stopiti korak višje od vsakodnevnih delitev ali bomo znali, ko bo potrebno, dati državo pred stranko, ljudi pred točke, prihodnost pred trenutni aplavz. To je preizkus, ki nas zdaj čaka in to je odgovornost, ki jo tudi jaz danes brez lažne skromnosti sprejemam. Kot predsednik Državnega zbora bom skrbel, da bo delo potekalo po pravilih, da bo spoštovan red, da bo vsak imel možnost povedati svoje, a hkrati bom vedno znova spomnil na nekaj, kar je pomembneje od vsakega Poslovnika, da smo tukaj zaradi ljudi. In da bomo nekoč vsak od nas, stali pred njimi in ne pred kamerami. Takrat ne bodo šteli govori, štela bodo dejanja. Zato si želim, da bomo čez čas lahko rekli, da smo znali stopiti skupaj, ko je bilo to najbolj potrebno, da smo znali poslušati in da smo znali delati. Če nam to uspe, potem bo Slovenija država, na katero bo ponosen vsak njen prebivalec. Mogoče ne popolna, ampak poštena. Ne brez težav, ampak definitivno z jasno smerjo. Država, kjer ljudje verjamejo, da politika dela zanje in ne obratno. In to je edini naš cilj in to je obljuba, ki jo danes dajem, pa ne kot posameznik, ampak samo kot eden izmed vas.”
Discover more from Spletni časopis
Subscribe to get the latest posts sent to your email.


Komentarji (0)
Disqus Comments (4)