“Goloba bi morali prekiniti, diskvalificirati…”

Last Updated on: 29th marec 2026, 06:29 pop

“Jaz moram povedati, da vi niste dober človek, da vi nimate radi Slovenije, da edina stvar, ki vas zanima v življenju, je, kako se boste dokopali do oblasti. Pri tem ste se pripravljeni povezovati z mednarodnim organiziranim kriminalom, z ljudmi iz paraobveščevalnih služb iz tujine, iz tujine, kjer so ti isti ljudje načrtovali, nekateri bili celo vpleteni v izvajanje genocida v Gazi. In meni cel dan brnijo telefoni. In veste, katera beseda, ne moja, katera beseda se pojavlja v teh sporočilih? Ena sama. Veleizdaja…”

Robert Golob na soočenju z Janezom Janšo 16. marca 2026

Bistvo Golobovega dolgega in hitrega nagovora na začetku soočenja je trditev o povezovanju protikandidata s tujimi (izraelskimi) paraobveščevalnimi službami, vpletenimi v genocid  palestinskega ljudstva v Gazi, kratkomalo – obtožba o veleizdaji. Takšno obtoževanje nima zveze s predvolilno kampanjo, in organizator soočenja bi moral avtorja obtoževanja prekiniti, diskvalificirati ali ga vsaj pozvati, naj navede dokaze. Golobova obtožba je bila zgleden primer sovražnega govora, še bolj kot to pa je bila ponovitev/variacija obtoževanja političnih nasprotnikov na moriščih, na montiranih procesih in v medijih po letu 1945.

Kot vsi nastopi voditeljev komunističnega režima in njegovih služb za izključevanje tekmecev je tudi Golobov govor poln proslulih formulacij iz časa, o katerem smo mislili, da je daleč za nami. Golob je skratka oživil stare in protizakonite vzorce političnega nastopanja, za katere je bil sicer kaznovan z izgubo skoraj 80.000 glasov glede na rezultat leta 2022, vendar naj bi bil za las prehitel SDS, ki je glede na leto 2022 pridobila 46.000 glasov. 

Govor, ki poučuje, kaj je dobro za druge, imenujemo epistemološka aroganca. Golob je večkrat ponovil, da štejejo dejanja, ne pa besede. “Čim hočem govoriti o prihodnosti, Janša takoj obrne na preteklost in na leto 1991,” je rekel Golob. Značilno ni premislil, kaj je rekel: soočenja in volilni programi naj bi bili praviloma namenjeni prihodnosti (programom, načrtom, obljubam…), prihodnosti pa ni mogoče graditi drugače kot z besedami. Dejanja so vedno stvar preteklosti. Če naj bi sodili o kandidatovih dosežkih, značaju, osebnosti… je treba nekaj reči tudi o preteklosti. Golob je zanimivo odskočil od Janševega vprašanja, kje je bil v času, ko je Janša prispeval k osamosvojitvi in gradil državo leta 1991. “Vedno govorijo samo o letu 1991,” je rekel Golob. V bližini te izjave se pojavlja tudi Golobova izjava o Janševi “veleizdaji”; kar bi bilo mogoče zavrniti s preprosto ugotovitvijo o Golobovih “veleizdajalskih odlikah”, saj je njegova  vlada ukinila muzej osamosvojitve. O policijskih naročilih, o čudnih kadrovskih rešitvah na Nacionalnem preiskovalnem uradu, o korupciji (v zvezi s Karigadorjem in odstavljeno notranjo ministrico Bobnarjevo), o bančnih uslugah Iranu, o brezbrižnosti do Ukrajine, o pritrjevanju terorizmu v Gazi… je bilo izrečenih nekaj besed, vendar je to že spet preteklost. Sicer pa je bilo priložnosti, pri katerih bi se lahko sramota prijela Goloba, ne Janše, obilo. 

Mogoče je izračunati, da je slovenska levica vladala okrog 80% časa po letu 1990. Le poredkoma so vladali desničarji, ki so opravili bistveni slovenski posel s postavitvijo samostojne države, vojske, mednarodnim priznanjem, slovensko ustavo, z včlanitvijo v EU in NATO, s stanovanjskim (Jazbinškovim) zakonom in denacionalizacijo… Osamosvojitev se je začela z ustanovitvijo Bavčarjevega množičnega Odbora za varstvo človekovih pravic. To seveda ni bila nikakršna drobnarija. 

Po osamosvojitvi in po letu 2008 so imeli levičarji obilo priložnosti za dejanja, vendar so večinoma lepo govorili, kaj bi bilo, če bi bilo… in celo prepevali Internacionalo. (Edina svetla točka leve sredine je bil kajpada Drnovšek!) Trg revolucije so sicer preimenovali v Trg republike, vendar so tam pustili najmanj tri revolucionarne spomenike: Kardelja, v kamen izklesano jugoslovansko ustavo in velikanski, čeprav abstraktni spomenik revolucionarnemu vzhičenosti. (V kaj se je to vzhičenje spremenilo, piše Igor Omerza v svojih knjigah o Udbi.)  Pri narodni spravi – ob parku Zvezda – niso zmogli niti enega stavka/besede, ki bi obžalovala krivice in žrtve obeh strani v državljanski vojni (1942-1990), ampak so postavili dve beli in prazni betonski steni (dejanja?). Posebna zanimivost soočenja je bil očitek, da Novo 24 TV, financirajo Madžari (torej tujci), še lepši pa je bil odgovor, da je POP TV v češki (torej tuji) lasti. Nenavadna hoja okrog vrele kaše – zdravstva – je bila na koncu razrešena s preprostimi in prepričljivimi odgovori zdravnice Urške Bačovnik-Janša, medtem ko se je Golob mimogrede zlagal, da se njegova žena Tina Gaber ne udeležuje javnih manifestacij in zato ni sprejela vabila POP TV-ja.

Janša je prispeval informacije o gospodarskem položaju države, npr. v primerjavi s Hrvaško, kjer imajo nižje davke, in o nezakonitosti koncentracije predčasnih volitev. Kar zadeva značaje kandidatov, je Janša dokazal, da ima jeklene živce, Golob pa je bil zadirčen in izzivalen, kot da je pripravljen na pretep.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.