Po referendumu polom še na sodišču

Last Updated on: 25th marec 2026, 08:06 pop

Tožbo Srebrne niti, da bi razveljavili referendum o državni pomoči pri samomorih, ker naj bi na nedovoljen način proti temu agitirali zdravniki in Cerkev, so zavrnili sodniki vrhovnega sodišča: predsednik Matej Čujovič, Aleksandra Hočevar Vinski in Marijan Debelak. Stroške postopka bodo stranke morale plačati same.

Vrhovni sodniki so sodbo pojasnili tako:

“Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid. Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora. Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji. Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.”

Kot sem poročal, je sodni spor sprožila Srebrna nit, ki sama za referendumsko kampanjo (oglase, letake in podobno) ni porabila skoraj nič in je bila torej v kampanji le fiktivno za brezplačne propagandne nastope v medijih. Irena Žagar je prijavila porabo vsega 2.257 evrov stroškov za propagando, od tega so dva tisoč evrov nakazali Katarini Keček za medijske storitve. Kečkova se predstavlja za novinarko, plačana je bila za propagando, vlogi sta povsem nezdružljivi. Med organizatorji je daleč največ denarja, več kot vsi drugi skupaj, porabila stranka Svoboda, ki ga je dramatično izgubila.

Razplet referenduma pokazal, kako nepomembni so bili posvetovalni referendumi, ki so jih vladne stranke sklicale skupaj z evropskimi volitvami, da bi tam povišale udeležbo svojih volivcev in s tem dosegle boljši rezultat. Končalo se je s polomom tudi na evropskih volitvah, zmagala je SDS. Na posvetovalnem odločanju je bila večina za evtanazijo, na pravem referendumu pa je to Svobodi, SD in Levici večina odločno zavrnila.

Po objavi sodbe na strani vrhovnega sodišča se je nenavadna napaka že spet primerila državni STA, ki so je proslavila že z navijaškim poročanjem, kako sta najboljše rezultate po okrajih na nedeljskih volitvah poslancev dosegla Robert Golob, ki je v resnici trepetal, ali bo sploh v DZ in Mateja Arčon, ki ga je po dosežen deležu v okraju prehitel Janez Janša. Tako narobe je mogoče poročati le namerno. Tokrat so sodno odločitev pomotoma pripisali ustavnemu in ne vrhovnemu sodišču.

Tako servisira Svobodo državna STA

Celotna sodba vrhovnega sodišča je takšna:

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.