Za Švico in ne Balkan v Sloveniji
Last Updated on: 17th marec 2026, 10:54 pop
Medtem ko se nedeljske volitve nezadržno bližajo, se Golobova ekstremno leva vlada pospešeno utaplja v neverjetni količini lastnih afer, ki spominjajo na politično kanalizacijo najslabše sorte. Prisluhi, ki so prišli v zadnjem tednu na dan, bi bili iz stališča zahodnega političnega prostora absolutno smrtonosni. Preživela jih ne bi nobena vlada.
Pri tem je potrebno poudariti tudi ogromno razliko med aferami, ki so jih pred preteklimi volitvami lansirali levičarji in so temeljile dobesedno na čenčah šarlatanskega ideološkega žurnalizma in sedanjimi aferami, kjer so akterji korupcije ujeti na video posnetkih, na katerih prostodušno razglabljajo o znanih nagradah, na znanih mestih in ob znanih časih. Najbolj šokantno pa je to, da velik del leve slovenske elite korupcijo sprejema na enak način kot ljudje sprejemajo gravitacijo. To je očitno za njih del življenja, s katerim so se navadili živeti. Mnogim očitno to še celo zelo ustreza, ker skorumpirani politiki očitno ponujajo mnogo možnosti, da se nad njimi vrši pritisk. Kot vemo pa so posli tudi vedno bili najboljši v skorumpiranih okoljih, ker moraš tam prepričati samo enega politika, ki ti podeli monopolni položaj, preferenčne pogoje ali bogato pogodbo. Medtem, ko se je na prostem trgu potrebno boriti za vsakega kupca posebej tako, da ponujamo realne in učinkovite produkte in storitve.
Ta ekstremno leva vlada, kot vse ekstremno leve vlade pred njo, se pred očitki korupcije branijo na klasičen diktatorski način. Takoj so začeli z ideološko kampanjo, da desni niso nič kaj drugačni, da so tudi na desnem polu skorumpirani in kradljivi. Mnogi v Sloveniji zato pred volitvami zapadajo v tipičen Slovenski šport, vse-gliharstvo. Vse-gliharstvo je malodušje, kjer naj bi bili vsi pokvarjeni, skorumpirani in zato nevredni podpore na volitvah. Zato dajmo pogledati švicarsko logiko tega kaj storiti v takem primeru nihilistične propagande, “če dokažejo korupcijo meni potem bom preprosto obtožil nasprotnika korupcije in oba se bova potopila v isto blato.”
Korupcija je definirana kot zloraba zaupane oblasti v zasebno korist. Ko pogledamo, kateri pogoji v državi predstavljajo najboljše okolje za razrast korupcije, kar hitro postane jasno, da je največji pospeševalec korupcije v državi kapital, ki je v lasti države. Najlažje svojo pozicijo za koruptivno zasebno korist, nezakonito pridobitev kapitala, zlorabijo prav politiki in visoki državni uslužbenci, ki jim je zaupana oblast, da s skupnim (državnim) kapitalom upravljajo. Zato ni presenetljivo, da prav v Švici in drugih državah z izjemno nizko davčno stopnjo tudi ni dosti korupcije. Kako naj bi nekdo kradel nekaj česar ni? Kako naj nekdo krade državni denar, če pa država denarja nima? Seveda ni mogoče, da skupnega denarja ni. Pove pa ta logika to, da mora skupnega denarja biti minimalno, če želimo minimizirati korupcijo.
Drugi pogled, ki ga pa imajo Švicarji ob volitvah pa je aspekt ustvarjanja bogastva. Bogastvo se skozi življenje akumulira z (1) ustvarjanjem in (2) zaščito ustvarjenega. Ta drugi aspekt grajenja bogastva je vsaj toliko pomemben kot prvi, kajti samo ustvarjanje je omejeno, ker nimamo neskončno dobrih idej, ki jih lahko udejanjimo in ker nimamo neskončno časa in resursov, da bi lahko bili neskončno produktivni. Prav zato je potrebno biti zelo pazljiv in zaščitniški do tega, kar ustvarimo zato, da ustvarjeno ne propade.
Do obeh aspektov imajo prav zmerno desne stranke mnogo bolj zdrav odnos kot pa leve stranke, še posebej ekstremni levičarji v Sloveniji. Levih strank v Sloveniji pravzaprav sploh ne zanima aspekt ustvarjanja. Redko kje se sliši v govorih levih politikov priznanje, da je ustvarjanje težko in zahtevno delo. Da je ideje in njihovo realizacijo potrebno ceniti in nagrajevati. Za leve politike je ustvarjanje preprosto nekaj kar obstaja in se dogaja in kar ne potrebuje neke posebne pozornosti. Pa seveda to absolutno ni res. Primerne politike nagrajevanja lahko ustvarjalnost močno pospešijo. Na drugi strani pa neprimerne politike ustvarjalnost povsem zavrejo. To drugo pa je tudi povezano tesno s procesi zaščite ustvarjenega. In ti procesi zaščite ustvarjenega so Slovenskim levim ekstremistom absolutna španska vas. Takšne lahkotnosti obdavčevanja ljudi v Sloveniji nismo imeli že lep čas, pa čeprav objektivno gledano v Sloveniji vladajo bolj ali manj radikalni levičarji že od same osamosvojitve.
Prav zato je vse-gliharstvo povsem zmotno. Kajti kako naj bi se politiki, ki se zavzemajo za zniževanje davkov šli krajo državnega denarja, če pa bo tega državnega denarja očitno manj? Kako naj bi se šli politiki krajo zasebne lastnine, če pa se zavzemajo za zaščito zasebne lastnine? Zato ni res, da so vsi politiki enaki, tudi če vsi politiki kradejo. Tisti, ki se zavzemajo za manj skupne lastnine se več kot očitno vsaj zavzemajo za omejevanje svoje lastne kradljivosti. In to je vseeno neskončno bolje kot pa socialistična politika, ki ji je do maksimalnih davkov. To je do maksimiranje kraje, uničevanja ustvarjenega, ki potem tudi privede do zaviranja ustvarjanja samega.
V nedeljo so volitve in na njih boste imeli jasno izbiro med nebrzdanim zapravljanjem, uničevanjem, ki vodi v krajo preko pretiranega obdavčevanja in vladajočo aroganco. In zmerno desno politiko, ki se tega kar sem zapisal zgoraj zaveda. Švicarji vedo kaj v takem primeru izbrati in če vam še vedno ni jasno si lahko to ponovno preberete tukaj.
In še to. Nehajte sanjati o tem, da se bodo levi politiki kakorkoli spremenili in spoznali nekatere življenjske resnice. Ne bodo se, ker potem ne bi bili več levičarji, saj bi to pomenilo opustitev njihovih filozofskih nazorov in njihove identitete, ki jo zanima samo prerazporejanje tega kar drugi ustvarijo hkrati pa jim je vseeno za žulje in znoj ustvarjalcev. Zato zaščitite svoje ustvarjanje.
Za Švico in ne Balkan v Sloveniji.
Discover more from Spletni časopis
Subscribe to get the latest posts sent to your email.
Related Posts
About The Author
Vid Mlakar
Vid Mlakar je raziskovalec na Medicinski fakulteti v Ženevi
Komentarji (0)
Disqus Comments (0)