Padajoče domine: Putin po Siriji in Venezueli izgublja še Iran

Last Updated on: 4th marec 2026, 08:22 dop

Medtem ko Vladimir Putin Teheranu pošilja sožalne brzojavke ob smrti ajatole Alija Hamneja, svet opazuje dramatičen zlom ruskega vpliva. Iran, ki je z droni in strelivom štiri leta podaljševal rusko agresijo v Ukrajini, je ostal brez vrhovnega voditelja, Rusija pa brez še enega pomembnega zaveznika v vojni v Ukrajini.

Iranski droni že štiri leta sejejo smrt po Ukrajini. Rusija bi bila pri agresiji na sosedo še manj uspešna, če je Iran ne bi obsežno zalagal tudi z drugim strelivom in orožjem. Rusija se kaže kot “nezanesljiva zaveznica”, ki svojih prijateljev na vrhu držav, ki jo vojaško podpirajo, ne more ali ne želi zaščititi. Hamnej je bil žrtev napada izraelskih letal, ki so zbombardirala območje, kjer se je verski voditelj srečal z vrhom iranskih oblasti v Teheranu. Napad je omogočila ameriška obveščevalna služba, ki je zadnje mesece spremljala gibanje ajatole in sicer vrha iranske države, tako poroča New York Times.

Putin has expressed condolences to Iran’s President Pezeshkian over Khamenei’s killing. pic.twitter.com/kVeQYD03Gm

— Clash Report (@clashreport) March 1, 2026

Ruski predsednik Putin je danes iranskemu predsedniku Masudu Pezeškijanu izrazil sožalje ob smrti vrhovnega voditelja Alija Hamneja. Putin je uboj označil za “ciničen umor”, ki krši vse norme človeške morale in mednarodnega prava. A za diplomatskimi vljudnostmi se skriva kruta realnost za Kremelj, ki ima še nekaj pomembnih zaveznikov, ki so se tudi oglasili. Da gre za nesprejemljiv napad na Iran med pogajanji, so se odzvali iz Kitajske. Ostrejši so bili iz Severne Koreje, kjer so ameriški napad označili kot kršitev iranske suverenosti in teritorialnih pravic.

North Korea condemns U.S. strikes on Iran, calling them a violation of Iran’s national sovereignty and territorial rights. pic.twitter.com/h8vg0HQmcN

— Clash Report (@clashreport) March 1, 2026

Podobno kot pri nas v SD zunanje ministrice Tanje Fajon.

Nepridipravi in pedofili vladnega Instagrama

Geopolitična osamljenost Moskve

Putin je v zadnjem letu dni izgubil tri ključne zaveznike, v vseh treh primerih pa se je tudi pokazalo tudi, da ruski oborožitveni sistemi, ki jih je dobavljal zaveznikom, niso posebej učinkovita zaščita.

• V Moskvo je moral pobegniti iz Sirije Bašar Al Asad, ki so ga na oblasti dolgo z nasiljem vzdrževali ruski in iranski vojaki. Dolgoletno rusko oporišče na Bližnjem vzhodu se je s tem zamajalo. Močno pa se je zaradi tega zmanjšalo tudi število migrantov, ki bežijo v EU čez Balkan.
• Američani so aretirali Nicolása Maduro v Venezueli, s čemer ruski vpliv tudi v Latinski Ameriki bledi.
• Zdaj pa je bil ubit še Ali Hamnej v Iranu, kar je zadnja v nizu izgub, ki slabi pomembnega vojaškega partnerje Rusije v času vojne v Ukrajini.

Asad po Siriji še ob soprogo Asmo? Peskov zanika

“Rusija ni zanesljiva zaveznica”

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibila je na omrežju X izpostavil tri ključne ugotovitve:

Assad, Maduro, now Khamenei. Putin lost three close friends in just over a year and helped none of them. Russia is no reliable ally, its influence is tanking, and Putin's fall is just a matter of time, Ukraine's FM Sybiha says. pic.twitter.com/9syK95yrKe

— WarTranslated (@wartranslated) March 1, 2026

Rusija se je izkazala za partnerja, ki ne pomaga niti tistim, ki se nanjo najbolj zanašajo, ker je Moskva ujeta v “nesmiselno vojno proti Ukrajini”, njen svetovni vpliv strmo pada, padec tudi Putina pa je le še vprašanje časa, je razplet, ki si ga želi za svojo državo, ocenil ukrajinski zunanji minister.

Na duhovit način je zadrege Kremlja orisal Darth Putin:

Stop sending me this. 😭 pic.twitter.com/9ZeC29b97E

— Darth Putin (@DarthPutinKGB) March 1, 2026

Dogajanje v Iranu je še dodaten udarec za rusko zunanjo politiko, ki se v letu 2026 sooča z vse večjo izolacijo.

Za Maduro umrlo 32 Kubancev, Rubio pa voščil Lavrovu

Pri oblikovanju in izboljševanju članka je pomagal AI Gemini

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.