Zaradi bombardiranja Beograda Grgurevičeva in Vatovec proti več denarja naši vojski, za več poslancev NSi kot SD

Last Updated on: 13th junij 2025, 01:15 pop

“Spomnite se samo bombardiranja Beograda.” Tako je z opozarjanjem na posredovanje Nata v Srbiji, ki je ustavilo klanje na Balkanu, vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec sinoči napovedal, da bo glasoval proti resoluciji svoje lastne vlade o povišanju denarja za obrambo na tri odstotke do leta 2030.

Glasovanje je bilo tik pred nočnimi napadi Izraela na Iran, v katerih sta bila ubita poveljnika iranske vojske Hossein Salami in Mohammad Bagheri.

Salami je vodil revolucionarno gardo, Bagheri je bil neke vrst šef sil iranske vojske. Ubitih bi naj bila še vrsta poveljnikov vojske. Pa tudi šest vodilnih znanstvenikov, ki so pomagali razvijati nuklearno orožje. Izraelci so z napadi, katerih cilj je uničenje možnosti, da Iran razvije atomsko orožje, po prvih informacijah uničili najpomembnejši atomski reaktor, pa še vrsto radarskih in protiletalskih sistemov.

Za zdaj še ni jasno, ali so napadli tudi sredstva, ki jih ima Iran globoko pod zemljo in kako bo Iran odgovoril na napad. Za zdaj bi naj Iran nad Izrael poslal svoje drone, s katerimi Rusija zadnja leta že redno bombardira Ukrajino. Pričakovati je tudi rabo balističnih in drugih raket, s kakršnimi Rusija tudi redno obstreljuje mesta v Ukrajini.

Po dogovorih v Natu bi morali vsoto za obrambo v državah EU povišati na pet odstotkov, za vojsko pa na 3,5 odstotka BDP. Tašner Vatovec je ustavitev vojne na Balkanu s posredovanjem ZDA ocenil za zločin in povedal, da je bil proti Natu že na referendumu o vstopu vanj in dodal še, da je po njegovem nesmisel “vztrajati v organizaciji, ki sama ogroža svetovni red in mir.” Podobno je dvojko resoluciji lastne vlade dala poslanka Svobode Lena Grgurevič, ki je tudi povedala, da je proti Natu in tudi ona je očitala bombardiranje Beograda, a z dodatkom, da v Gazi Nato nima enakih standardov.

Iran je s pomočjo brutalnega napada Hamasa iz Gaze na Izrael na rojstni dan Vladimirja Putina, ki se mu je takoj z raketiranji pridružil še iranski Hezbolah iz Libanona razširil vojno, ki se je začel, ko je Rusija tudi s pomočjo orožja Irana pred tem napadla in poskušala okupirati celotno Ukrajino, a ji je to spodletelo.

Resolucijo, ki jo je zagovarjal obrambni minister Borut Sajovic (Svoboda), je podprlo le 38 poslancev, pa še med njimi jih je bilo več iz NSi kot SD, večina poslancev Levice pa je bila proti.

Glasovanje se je razpletlo tako:

Proti so bili ob treh poslancih Levice in Grgurevičevi še Mojca Pašek Šetinc in Miha Kordiš. Glasovalo ni osem poslancev Svobode.

Med njimi tudi Miroslav Gregorič, ki je to pojasnil tako: “Moramo pa vedeti, da je EU in zavezništvo vložilo blizu 400 milijard v vojno v Ukrajini. Poleg tega je izdalo že 17 paketov sankcij. In oboje ni dalo rezultata, razen to, da je Ukrajina vsak dan bolj stolčena, da je vedno več žrtev. Je treba zdaj pospešiti oborožitev od tri, tri pa pol, na pet procentov. To je diktat, ki prihaja iz Bruslja. Jaz seveda za to nisem, še posebej zato, ker diktata po diplomaciji in po pogajanjih ni. Prej sem nekaj najavljal, da bom glasoval proti. Ne bom. Se bom pa vzdržal. Hvala.”

Iz največje opozicijske stranke SDS pa je Žan Mahnič po napovedi, da ne bodo glasovali, povedal: “Boljši naslov te resolucije bi bil: O neiskrenosti slovenske vlade. Zakaj? Čez 14 dni bo vrh zveze Nato v Haagu. Vsi, vključno z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem, govorijo, da bo odstotek BDP, ki ga bo potrebno znotraj zavezništva nameniti za obrambo do leta 2030, 3,5 odstotka BDP. Zdaj si pa predstavljajte slovenskega premierja Roberta Goloba, ki bo šel v Haag čez 14 dni, verjetno skupaj z obrambnim ministrom Borutom Sajovicem in zunanjo ministrico Tanjo Fajon. In kaj bo naredil? Ali bo dvignil roko za 3,5 odstotka BDP, medtem ko je 14 dni nazaj slovenski parlament sprejel tri odstotke, oziroma, kako bo obrazložil, da je slovenska vlada v času, ko so Američani zahtevali pet odstotkov, na koncu pa bo kompromis 3,5 odstotka, kar je generalni sekretar zveze Nato že napovedal, kako bo obrazložil, da je ravno v tem času, ko se že ve za procente, predlagal resolucijo, ki govori o treh odstotkih? Zato govorim o neiskrenosti vlade. Razen, kolegice in kolegi, če je ta neiskrenost do slovenskih državljank in državljanov. Ker trenutno je samo Španija tista, ki je rekla ne, mi se s 3,5 odstotka ne bomo strinjali. In sedaj je naše vprašanje naprej za razpravo, kateri odstotek je pravi, ali je odstotek, ki je v resoluciji za slovenske državljanke in državljane tri odstotke do leta 2030? Ali je pravi tisti, za katerega bo Robert Golob v Haagu dvignil roko? To pa je 3,5 odstotka do leta 2030. Razen če ima Slovenija takšen vpliv, da bo na koncu tri odstotke tudi na Natu, ampak ne bo. Kompromis, na koncu teh 5 odstotkov bo 3,5 odstotka za obrambo, za dejansko krepitev naših obrambnih in pa ognjenih zmogljivosti in pa 1,5 za, kot vi radi rečete in vse kupujete v tem smislu, dvojno rabo. Se pravi, za bolnico Petra Držaja, za infrastrukturo in kaj jaz vem, skratka za gradbene posle tam, kjer so največje provizije. Poglejte, ne moremo mi sprejemati nekaj, kar že danes vemo, da čez 14 dni ne bo več realno.”

Na izredni seji parlamenta so poslanci Svobode, SD in Levice sinoči s 45 glasovi za in štirimi proti (proti so bili trije poslanci NSi in Miha Kordiš) po prvi obravnavi, to je po splošni razpravi o namenih, odločili še, da je vladni predlog sprememb pokojninskega sistema primeren, da bo o njem DZ še govoril, s čemer se prava procedura spreminjanja pokojninskega zakona šele začenja.