Kriminalci so oropali naše obveščevalce med službeno zabavo

Last Updated on: 15th december 2025, 09:31 dop

“Potrjujemo informacijo o poskusu vloma v več vozil zaposlenih v Obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo, ki so se zgodili 5. decembra v poznih popoldanskih urah, pri čemer so bili odtujeni osebni predmeti in službeni telefon. Vse nadaljnje postopke vodijo pristojne službe.” Tako so mi iz obrambnega ministrstva v ponedeljek zjutraj odgovorili na vprašanje, ali so našim obveščevalcem med službeno zabavo res pokradli prenosnike, telefone in službene dokumente.

Kot sem poročal sta portala POP TV in Info360 v nedeljo dobila anonimko, ki opozarja, da bi naj kriminalci pokradli telefone, službene prenosnike in podobno več uslužbencem vojaške obveščevalne službe na službeni zabavi v Gostilni pri Peclju.

Anonimka je bila takšna:

Informacije vojaških obveščevalcev so lahko še posebej zanimive, ker država močno povečuje porabo na vojaškem območju zaradi dogovorov v Natu in EU po ocenah, da se je nujno bolje zaščititi zaradi vojaško ekspanzivne Rusije. Dodaten denar nameravajo trošiti tudi preko SDH, kamor so v začetku leta preselili nekdanjega šefa vojaške in civilne obveščevalne službe Damirja Črnčeca.

Vojaško obveščevalno službo vodi Andrej Fefer.

Iz policije na mojo prošnjo za odgovor, ali se je res kradlo obveščevalcem, še niso odgovorili.

Za zdaj ni znano, ali so v avtomobile obveščevalcev, ko so se ti službeno zabavali, “posegli” občani, drugi kriminalci ali pa bi lahko šlo celo za delo tujih obveščevalnih služb.

Nenavadno je, da je bil dogodek več kot teden dni prikrit javnosti. Tajen torej. Kot naša tajna služba.

Presenetljivo včeraj, v nedeljo, ko sem preverjal na obrambnem ministrstvu, tja še niso deževali klici iz drugih velikih medijev, ki očitno v času pred volitvami nekoliko počivajo čez vikende in tudi sicer.

Dogajanje lahko ocenite v anketi, dopustni so trije odgovori:

Gostilna pri Peclju se sama predstavlja tako:

“Gostilna pri Peclju je ena od gostiln z najdaljšo tradicijo. Malo gostiln je, ki se lahko ponašajo s tako dolgo zgodbo. Vedno so kljubovali času, se prilagajali trgu in vedno našli nekaj po čemer so bili drugačni. Vsak lastnik je v gostilno prispeval nekaj svojega in tudi sedaj slovi po svojstvenem pristopu do gostov.

V Gostilni pri Peclju se boste počutili kot na lastnem vikendu, uživali na najlepšem pikniku, zapomnili si boste najboljši seminar ali pa si boste za vedno utrnili v spomin slavje ob poroki in želeli boste praznovati vse obletnice s prijatelji in svojci v tem čarobnem okolju.

Poslopje kjer je že okrog leta 1800 delovala stara gostilna, še vedno stoji blizu sedanje. Vrhovškovi, takratni gostilničarji, so se ukvarjali tudi s prodajo sadja. Po ustnem izročilu lahko sodimo, da je imel stari g. Vrhovšek nekoliko čudno trgovsko žilico. Peclje češenj, ki so jih porabili za gostinsko ponudbo, je sila rad vrgel med češnje za prodajo. To so prvi opazili otroci, ki so ga hitro oklicali za PECLJA. Od tod gostilni še danes ime. Od prejšnjih gospodarjev je posest leta 1938 kupil g. Janez Grad, ki je bil pred tem Furman, največ za papirnico Vevče. Gradovi vas še danes postrežejo PRI PECLJU.

Postreženi boste v treh vrtnih paviljonih. Vsak ima svoj bife. Igrišča z odbojko, košarko, nogometom, balinanjem vas bodo razgibala do popolnosti. Po gibanju v naravi se vam bo prilegla odlična hrana po kateri slovi Gostilna pri Peclju. Ribe so že od nekdaj prvovrstna ponudba. Jagenjček vam bo teknil kot le malo kje. Srnin golaž vam bo prijal kot na kakšni lovski gostiji. Žrebičkovi zrezki in pečenke so pripravljene kot za največje gurmane. Končno vam bodo vaši želodčki hvaležni.

Gostilna pri Peclju je lahko tudi vaša stalna postojanka pred in po vaših kolesarskih poteh, ki jih je v teh krajih veliko. Na parkirnem prostoru lahko pustite svoje avtomobile in presedete na vaša kolesa. V Gostilni pri Peclju pred potjo dobite tudi načrte kolesarskih poti in si rezervirate svoj obrok pristne hrane ob vrnitvi. Doživeli boste še en nepozaben dan in prepričani smo, da se boste radi vračali.”

Na zemljevidu so prikazani tako:

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.