Putin k Orbanu čez Srbijo. Bo to žalitev EU?

Last Updated on: 18th oktober 2025, 11:01 pop

Kako bo ruski predsednik Vladimir Putin čez dva tedna prišel do Budimpešte, kjer se je za sestanek dogovoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je še nejasno. Evropska unija je zaradi vojaškega napada Rusije na Ukrajino zaprla evropski zračni prostora za vsa ruska letala, to velja tudi za floto predsedniških, ki jih uporablja Putin. Do Madžarske bo k Viktorju Orbanu in Trumpu zaradi tega težko priti. Čez Ukrajino Putin zanesljivo ne namerava leteti, ker bi bilo preveč tvegano. Edina druga pot do Madžarske, ki obide države EU, pa je preko Balkana, torej Črne Gore, BiH ali Albanije v Srbijo in od tam v Budimpešto. Kot najbolj verjetno pot čez Balkan opiše tudi turški portal na omrežju X Clash report. Tako:

Ovinek čez Balkan kot verjetno pot opisujejo številni mediji in portali. Obvoz bi pomeni več tisoč dodatnih kilometrov za letalo ruskega predsednika in usklajevanje vsaj s kontrolorji zračnega prometa Turčije in Srbije. Turčija, ki je članica Nata, ne pa EU, bi lahko z ruskimi lovci poskrbela za dodatno zaščiti s svojim F-16s. Madžarska, kot podpisnica rimskega statuta, bi morala aretirati Putina ob vstopu v državo, a je aprila 2025 napovedala izstop iz ICC. Postopek traja 12 mesecev, do junija 2026. A madžarska vlada je že obljubila “varen prehod” Putinu, podobno kot pri obisku izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki bi ga tudi morali aretirati. Pa ga niso.

Sporočilo o srečanju Trumpa in Putina v Budimpešti po Evropi odmeva tudi kot politična nočna mora, ker bodo pogovori s Putinom potekali v Evropski uniji, a to ni bilo dogovorjeno z EU, ki je bila že spet potisnjena na stranski tir v vojni, ki se dogaja v Evropi, kamor spada Ukrajina, pa tudi del Rusije.

Ni pa nujno, da Putin ne bo prišel v Budimpešto tudi po krajši poti čez druge države EU, a to bo mogoče le, če bi te države dovolile posebno izjemo za humanitarne ali diplomatske namene. Teoretično bi Putin čez države EU lahko potoval tudi brez svojega predsedniškega letala Iljušin Il-96-300PU, znanega kot “Leteči Kremelj”, ker prepoved za letala ne vključujejo osebne prepovedi potovanj Putina. Iz Turčije bi lahko v Budimpešto, denimo, poletel s kakšnim turškim najetim letalom. A to je malo verjetno. V Iljušinih so komunikacijske in druge naprave, ki mu omogočajo upravljanje Rusije.

Doslej so v Rusiji izdelali deset predsedniških letal Iljušin. Prvega so leta 1995 še za Borisa Jelcina, drugega in preostale pa so izdelali že v obdobju Putina. Gre za nekoliko podaljšano verzijo štirimotornega potniškega reaktivca, slednjih so izdelali še okoli 20, uporabljajo jih tudi na Kubi.