Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Ali Golob, Švarc Pipanova in Janković res nimajo nič z nakupom “sanjske” stavbe?

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 22nd januar 2024, 08:07 pop

Premier Robert Golob in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan poskušata odgovornost za nakup razpadajoči stavbe v Ljubljani za sodišča, ki so jo kupili in preplačali povsem mimo sodnikov, prevaliti na nižje uslužbence pravosodnega ministrstva, čeprav je jasno, da so takšne bližnjice in hitra odločanja in plačila iz vlade mogoča le, če to zahteva in izvaja najvišji politični vrh. Uslužbenci so le izvajalci, od katerih je sredi decembra vrh ministrstva, tako je slišati, celo izrecno zahteval hitro izvedbo vseh postopkov, čemur so se upirali, z opozorilo, da tako na hitro tega ni mogoče izvesti. A je obveljalo, da je vse že zmenjeno z ministrstvom za finance za denar in s premierom za potrditev posla in prerazporeditve denarja, o čemer je tik pred novim letom potem res odločala vlada. In vse potrdila. Zanimivo je, da je v posel, tako kaže, vpleten tudi ljubljanski župan Zoran Janković, mestna občina Ljubljana se je namreč odpovedala predkupni pravici za stavbo, zgodilo bi se naj v enem samem dnevu.

Zoran Janković in Dominka Švarc Pipan

Praksa je, je slišati, da takšen postopek traja vsaj en mesec, kar kaže, da bi lahko bila vlada dogovorjena z Jankovićem.

Povrhu pa celoten posel ni bil dogovorjen s sodniki, za katere, kot trdijo v vladi, je Švarc Pipanova prejšnji mesec za 7,7 milijona evrov kupila razpadajočo poslovno stavbo na Litijski cesti od koprskega poslovneža Sebastjana Vežnaverja, ki je konec leta 2019 za isto stavbo plačal vsega 1,7 milijona. V štirih letih je zaslužil šest milijonov evrov. “Imel sem veliko srečo,” je, kot sem že poročal, za Tarčo sanjski posel z vlado Roberta Goloba ocenil Vežnaver. 

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in njen državni sekretar Igor Šoltes Foto: DZ

Vrhovno sodišče je danes, da sodniki s tem nakupovanjem nimajo nič, sporočilo tako:

“Vrhovno sodišče RS si že leta prizadeva za iskanje ustrezne rešitve za prostorske težave vseh prvostopenjskih sodišč s sedežem v Ljubljani, pri čemer kot najprimernejšo rešitev že ves čas izpostavlja gradnjo že dolgo načrtovane nove sodne stavbe. Ob tem ugotavljamo, da je sodstvo s strani Ministrstva za pravosodje žal izključeno iz reševanja prostorske problematike slovenskih sodišč.

Ministrstvo za pravosodje, ki je skladno z zakonom pristojno za reševanje omenjene problematike, namreč sodstva ne obvešča o načrtih na tem področju, prav tako pa pri Vrhovnem sodišču RS oziroma pri posameznih sodiščih ne preverja, kakšne so njihove dejanske potrebe glede prostorov. Sodišča tako za načrte ministrstva dostikrat izvejo šele iz medijev. Izjema je le trud pri iskanju ustreznih prostorov za velike kazenske postopke Okrožnega sodišča v Ljubljani, pri čemer pa rešitve, kljub urgentnosti problematike, ni.

Tako je bilo tudi pri nakupu stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki naj bi bila po mnenju Ministrstva za pravosodje primerna za potrebe treh sodišč – Upravnega sodišča, Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in Višjega delovnega in socialnega sodišča. Ta sodišča z nakupom niso bila seznanjena, prav tako pa s strani sodišč ni bila izražena kakšna potreba po novih prostorih (razen želje po nekaj dodatnih pisarniških prostorih s strani Upravnega sodišča).

Ob tem so bili 18. januarja v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija znova predstavljeni napačni podatki v zvezi z najemninami za omenjena tri sodišča. Po podatkih Ministrstva za pravosodje naj bi višina najemnin za prostore omenjenih treh sodišč letno znašala okoli 670.000 evrov. Dejansko plačuje država najemnine za prostore Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (Upravno sodišče deluje v svojih prostorih) na leto približno 281.000 evrov (Delovno in socialno sodišče v Ljubljani 157.350 evrov, Višje delovno in socialno sodišče pa 123.732 evrov).

Razpršenost poslovnih prostorov vseh sodišč s sedežem v Ljubljani, stari, nedostojni prostori in plačevanje visokih najemnin predstavljajo izjemno težavo pri optimalnem poslovanju sodišč. Gre za urgentno problematiko, katere reševanje bi moralo biti tudi v interesu izvršilne veje oblasti, ki je zadolžena za to področje. Namesto tega država v Ljubljani že leta plačuje visoke najemnine za prostore mnogih sodišč. Vrhovno sodišče je zato že večkrat opozorilo, da gre pri tem za nesprejemljivo ravnanje z javnim denarjem. Trenutno aktualni nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani pa te situacije ne rešuje, temveč težavo le poglablja.”

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (2)

Disqus Comments (6)

https-spletnicasopis-eu