Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Lahko sodišče pošteno sodi, če napad na novinarja politična oblast slavi?

Last Updated on: 19th oktober 2025, 11:35 dop

Zaradi označevanja novinarja Jožeta Možine za svinjo, izdajalca, fašista in pozivanja k utišanju novinarji in celo k smrti na prireditve Zveze Borcev na Graški gori je v protest proti širjenju sovraštva odstopil dr. Franc Žerdin, ki je bil letos že dvanajstič predsednik organizacijskega odbora prireditve na Graški Gori. Možini je ob odstopu sporočil, da dogodek obžaluje. To v častniku Domovina danes poroča Nenad Glücks. Na prireditev je ob Žerdinu vabila še pravosodna ministrica Andreja Katič.

Ko je preverjal, zakaj se ni odzvala na spodbujanje nasilja in sovraštva proti novinarju je Glücksu pravosodna ministrica Andreja Katiča odgovorila, da se prireditve ni udeležila.

Žerdin je nekdanji direktor rudnika lignita Velenje, ki je tudi avtor številnih strokovnih knjig s področja rudarstva. Za Domovino je Žerdin povedal, da če bi za besedilo recitirane “pesmi” Svetlane Makarovič vedel pred nastopom 16 letnega Tea Škratka, tega ne bi dovolil. Nikakor ne odobrava sovražnega govora na prireditvi, ki je bila sicer, kot pravi, na visokem nivoju. Nihče si ne zasluži takšne obravnave, kot je je bil deležen novinar, je poudaril.

Odstop uglednega dolgoletnega gospodarstvenika, tudi častnega občana občine Velenje, je veliko presenečenje. Predstavniki vlade, na prireditvi bi naj bil po poročanju medijev ob Katičevi, ki pa to zanika, še  Aleksander Jevšek, niso v ničemer nakazali, da bi jih povsem očitni sovražni govor proti novinarju na državni prireditvi zmotil in to v položaju, ko so z novim medijskim zakonom ravno določili velikanske globe za medije (do 20.000 evrov), če bi spodbujali sovraštvo in nasilje. Ko ga povsem očitno spodbujajo sami na politični prireditvi proti novinarju, pa molčijo.

Nobene sankcije ni. Niti obsodbe.

Zaradi dogodka je protestno pismo predsednici republike in premieru poslalo združenje novinarjev in publicistov. Doslej ni bilo zaznati, da bi Nataša Pirc Musar ali Robert Golob obsodila povsem jasno spodbujanje nasilja in sovražnosti, še več, poziv k utišanju in celo k smrti novinarja, ker bi naj bil svinja in izdajalec in to na državni prireditvi, kjer so bili tudi predstavniki vlade. Pravosodna ministrica pa je vabila nanjo.

Zmerjanje, ki je bilo uporabljeno na borčevski prireditvi, je iz časov kolesarski protestov, ki so jih proti prejšnji vladi Janeza Janše organizirali z leve, izrekla pa ga je prvič Svetlana Makarovič, ki jo o Možini dejala, da je lažnivec, vladni hlapec, izdajalec, svinja, ki je našla korito in to zaradi komentarja Možine v Utripu na RTVS 15. januarja 2022, kjer je o proslavljanju tragičnih posledic spopada med Nemci in partizani v Dražgošah povedal: “Tako se je začel teden. Z veliko mašo v kraju nesrečnega vojnega spomina, v Dražgošah. O tej vasi so pisali pravljice za otroke, ki jim včasih še vedno verjamejo nekateri odrasli. Pa recimo tokrat bobu bob. Kaj je razlog, da ne častijo resnično zmagovite bitke Cankarjevega bataljona mesec prej v Rovtu pod Blegošem, kjer pade 45 okupatorjev in ni ubit noben civilist, ampak namesto tega slavijo tragedijo, ki so jo fanatični komunistični poveljniki vsilili nesrečnim Dražgošanom in tudi soborcem pred osemdesetimi leti? Tega ne izvemo, ponavlja se stara mantra.”

Možina, ki je profesionalno tudi zgodovinar, je opozoril, da je bila “velika” bitka, ki jo na levi častijo in se v spomin nanjo v Dražgoše vsako leto elita pripelje s prestižnimi nemškimi limuzinami, predvsem v tem, da so partizani zbežali pred nemškimi okupacijskimi enotami, številni so med begom izgubili življenja, vaščani so bili postreljeni, vas pa porušena. V vojaškem smislu velja dogodek v drugi svetovni vojni za nepomembnega.

Vse trditve Možine so bile zgodovinsko povsem točne. Niso pa v skladu s komunistično propagando o dogodku, češ da je šlo za velik upor in bitko med drugo svetovno vojno.

Zmerjanje novinarja in pozive k smrti Makarovičeva, ko je Možina proti njej sprožil sodni postopek, opravičuje s svobodo, ki bi ji naj pripadala kot državni umetnici.

Raba pesmi, zaradi katere poteka sodni postopek, na prireditvah, na katere vabi pravosodna ministrica, pod vprašaj postavlja poštenost sojenja. Sodišče težko obsodi ravnanje, ki ga politična oblast nagrajuje.

Kot sem poročal je Makarovičevi že leta 1999 vlada dodelila najvišjo privilegirano pokojnino za zasluge. Lani je zaradi tega prejela 21.515 evrov državnega doplačila k zasluženi pokojnini. Če preračunamo je bilo v 25 letih privilegija za pol milijona evrov.

Leta 2000 pa se je Makarovičeva nepreklicno odpovedala Prešernovi nagradi, da na odru ne bi bila skupaj z duhovnikom, ker ta državno privilegirana umetnica sovraži katoliško cerkev. Ji je pa ministrica za kulturo in predsednica Levice Asta Vrečko, ki ima do vernih s svojo stranko podoben odnos, leta 2023 z zlorabo položaja mimo zakona podarila 8.346 evrov za nagrado, ker se je pred dvema desetletjema nepreklicno odrekla nagradi, da bi lahko ideološko črnila katoliško cerkev in vernike. 

Da zahteva plačilo za odpoved nagradi, je Makarovičeva razkrila na državni proslavi kulturnega praznika, na kateri se je prvič s Tino Gaber uradno pojavil premier Robert Golob.

Takšna je celotna vsebina “pesmi” državno privilegirane politične aktivistke levice Svetlane Makarovič na kolesarski protestih levih strank:

Kdo poklicni je lažnivec, kdo potvarja zgodovino, kdo ponižni hlapec vlade, o, poznamo ga, Možino! To zmenè, nikoli sito, našla svinja je korito, žre, se baše in kozla, itak drugega ne zna. Izkozlal je Pričevalce, stopil je med izdajalce.

Koncentracija sovraštva, kombinacija laži in poceni nastopaštva, obrekljivec brez časti, pljuval bi po partizanstvu, v rit je zlezel domobranstvu, rdeče zvezde se boji! Partizanstvo je vrednota, domobranstvo pa sramota, Dražgoše okrvavljene kraj so častnega spomina, smrt fašizmu, smrt janšizmu! Jezik za zobe, Možina!

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Discover more from Spletni časopis

Subscribe to get the latest posts sent to your email.

Komentarji (0)

Disqus Comments (11)

https-spletnicasopis-eu