Izredno zalivanje medijev z denarjem pred volitvami

Last Updated on: 1st september 2025, 01:08 pop

Za dodatni denar za medijske tajkune in omejevanje svobode govora in tiska bo izredna seja parlamenta v sredo. O tem, da bodo v tretji obravnavi izredno potrjevali nov medijski zakon, bo predstavnike Svobode, SD, Levice in NSi Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) seznanila jutri na svojem kolegiju. Na te kolegije zadnje mesece protestno ni SDS zaradi rednih zlorab procedur in poniževanja opozicije, ki ji v parlamentu jemljejo celo besedo in pogosto še govoriti več ne smejo.

Argument moči in ne moč argumenta

Konec parlamentarnih počitnic z izredno sejo, čeprav v državi ni izrednega stanja, je skoraj simbolična poteza za vladne stranke, ki običajne odločitve kar naprej sprejemajo na izrednih sejah ali po izrednih postopkih s pojasnili, da lahko tisti, ki ima večino, počne karkoli. Velja argument moči in ne moč argumenta. Na izredni seji bodo v sredo ob medijih pred poslanci še načrti vlade, ki se ji izteka mandat, kako reformirati kmetijstvo. Splošno razpravo v prvi obravnavi, to bo na izredni seji parlamenta, običajno pri dobro pripravljenih zakonih preskočijo. Tako je napovedano odločanje:

V medijih imajo vladajoči res nekoliko izredno stanje, čeprav so zadnja leta v svoje medije obsežno nalivali subvencije, denimo za pluralizacijo, medije, ki so blizu opoziciji, pa so onemogočali in preganjali celo s posebno parlamentarno preiskavo, ki jo vodi prestopnica med vladajoče iz novinarskih vrst Tamara Vonta (Svoboda).

Dodatno pa so delili še milijone tudi nevladnikom, da bi ti za vladajoče politike vplivali na medije in javnost. Denimo, portalu Oštro.

A vse to ni pomagalo, največji mediji, ki so bili zadnja desetletja redno zlorabljeni za politično propagando proti desnim strankam, še kar dramatično izgubljajo zaupanje bralcev, poslušalcev in gledalcev in s tem prihodke. Njihova propagandna dejavnost pa ne pomaga, že več let je ves čas najbolj popularna stranka, tudi po meritvah levih agencij, SDS Janeza Janše, kar je nočna mora vladnih strank pred volitvami.

Najbolj naravnost smo zadnja leta lahko politiko podrejanja strankam (ki sicer praviloma poteka sofisticirano in v ozadju) lahko spremljali na RTVS, kjer so vladne stranke izvedle čistko celotnega poslovnega in uredniškega vrha s predčasnimi menjavami. Brez vsakega skrivanja. Poslovni vrh so zaradi odstopa še celotne uprave Zvezdana Martića v enem mandatu zamenjali celo dvakrat.

Tako v zakonih tega še v socializmu ni bilo

Ker zaradi iger podrejanja niso reševali poslovnih in strukturnih problemov, se ni dodatno zmanjšalo le zaupanje gledalcev in poslušalcev v RTVS, ta največji medijski državni zavod se je znašel tudi v finančnih težavah, ki jih vladajoči rešujejo z večkratnim pošiljanjem desetin milijonov evrov iz proračuna, z novim letom so tudi povišali prispevek za RTVS za desetino. In še ga nameravajo. Podobne težave imajo v tudi v tisku in radijskih mrežah, ki so v lastni lasti tajkunov Stojana Petriča, Martina Odlazka, Bojana Petana in podobnih, ki so bili v preteklosti del vrhov strank na levi ali pa so z njimi sicer povezani in so do lastništva večinoma prišli, da bi zagotovili nadzor in vračali usluge. Pred volitvami lahko odigrajo pomembno vlogo črnjenja desnih strank in s tem ohranitve vsaj vpliva, če ne celo oblasti strank, ki vladajo zadnja leta.

Predlog novega medijskega zakona, ob tem, da vladajočim omogoča dodatne delitve davkoplačevalskega denarja, vsebuje tudi povsem škandalozne določbe, ki bodo vladajočim s pomočjo državnih inšpektorjem s posegi v vsebino in globami omogočali vpliv na vsebino medijev. Te določbe so posledica vpliva nevladnih organizacij, ki jih ustanavljajo vladne stranke. Denimo 8. marca Nike Kovač, ki ga je ustanovil Simon Maljevac (Levica). Kovačeva je predsednici Levice in ministrici za kulturo Asti Vrečko kot šefica sveta za boj proti sovražnemu govoru Roberta Goloba pomagale pisati določbe, kakšnih vsebin v medijih ne sme biti in kako to kaznovati, in to po znanjih iz prejšnjega socialističnega režima, v katerem so bili mediji eden od stebrov oblasti edine dovoljene partije in je bilo samoumevno, da lahko oblast nanje vpliva neposredno in jih lahko partijska oblast tudi kaznuje, če niso pridni.

A tako neposredno navodil, ki bi jih morali izvajati odgovorni uredniki, kot bodo zdaj določene obveze in globe, niti v času socializma niso pisali v zakone.

Samo hujši prekrški z brutalnimi globami, s katerimi lahko takoj uničijo manjše medije, veliki državni pa se bodo pa na to povsem požvižgali, ker jim tako vse plača proračun, so v zakonu definirani tako:

Če bodo nov medijski zakon vladni poslanci potrdili še v tretjem branju, o čemer skoraj ni dvomov, zakon s tem še ne bo obveljal. Ustavi ga lahko še veto državnega sveta ali referendumska pobuda.