Prometni kolaps, aplikacije, ki ne delajo in avto, ki ne vžge

Last Updated on: 25th avgust 2025, 11:21 pop

Proti Medvodam me je v soboto usmerila googlova navigacija na telefonu. Namenjen sem bil v Idrijo po sina, ki je bil na počitnicah pri babici. In na kosilo. Pomisli sem: tokrat ima težave Google in ne Peugeotova aplikacija, ki običajno nikakor noče pokazati, kje si vozil in koliko bencina porabil. Tako varuje mojo zasebnost. In zasebnost avta. Tega nikakor ni mogoče popraviti, dokler se ne popravi samo od sebe in potem dela.

A google se ni pokvaril. Šlo je za še en dosežek naše prometne politike. Skoraj vedno se po stranskih ulicah zadnje čase prebijamo proti Štajerski in nazaj. Zdaj je vse stalo na poti iz Ljubljane proti Vrhniki. To je pokazal pogled na aplikacijo promet.si, ker googlu nisem povsem verjel. Tudi stara cesta ob avtocesti je bila povsem rdeča. Kar kaže barvo strank v naši vladi, ki so proti širjenju avtocest, ker bi to spodbujalo še več prometa.

Google me je peljal v Idrijo čez Žiri. Pravzaprav je vozila boljša polovica. Sam sem navigiral in močno zaviral. Tisto cesto sovražim. Navzdol proti Idriji gre za ozke serpetine, z drugim avtomobilom se komaj srečaš, vozijo pa tudi avtobusi, občasno je več lukenj kot asfalta, ob strani pa prepad.

Višine slabo prenašam. Po vrhu nisem vozil sam. Zaradi česar me je bilo še bolj strah. Sam sebi še zaupam in grem čisto počasi, da je za mano dolga kolona po serpetinah, kjer me nihče ne more prehiteti. V tem primeru je še varno.

Tokrat ni bilo dolgega zastoja zadaj.

Pa nisem bil edini v soboto, ko je okusil sladkosti naših cest. To kaže to sporočilo pisateljice, ki je na iste ceste zašla nekaj za menoj in zna bolje opisati vse posledice:

Proti Idriji nismo šli s Peugeotom, ki je velik in v primeru padca v prepad bolj verjetno preživiš. Vozila je majhna Toyota, ki je super ekološka, a so ob prodaji tega hibrida pozabili omeniti, da ni za ekološko najbolj zavedne ljudi, ki se v službo vozijo s kolesom, Toyota pa stoji na parkirišču. In če stoji nekaj tednov, noče več vžgati. Punta se. Ob veliki bateriji, zaradi katere je super moderen hibrid, ima še majhen akumulatorček, ki vse skupaj požene in ki ni zelo zmogljiv, so pojasnili, ko je ni bilo mogoče zagnati drugič ali tretjič.

Prideš do avtomobila, hočeš odpeljati in je vse mrtvo. Ne gre nikamor. Nič ne dela.

Zgodilo se je več kot le trikrat. Menjali so tudi akumulator. Ne zaleže. Res pomaga le, če se dovolj pogosto voziš. In poseben dodaten akumulatorček, booster, ki ni zelo drag in menda pomaga, če zmanjka. Nazadnje smo kupili še to. Še tretji akumulator.

Da ne bi s kabli po starem, kar je menda nevarno za moderne avtomobile.

Porivanje pa pri avtomatikih sploh ne gre. Kot je nekoč pri yugotu, ki sem ga imel, ko sem bil še študent v času socializma. In sem ga občasno porinil, ko sem pozabil ugasniti luči, ki takrat še niso bile avtomatske.

Kar smo kupili to dodatno napravo, je avto še vsakič vžgal brez dodatne pomoči.

Deluje. Morda k temu prispeva tudi, ker ga občasno vozimo tudi povsem brez potrebe. Za vsak slučaj malo naokoli.

Ekološko, da ne bi spet crknilo.

Čeprav me je bilo strah in sem se ob tistih prepadih tresel ob divji vožnji več kot 20 kilometrov na uro, nas je Toyota pripeljala do Idrije. Veliko hitreje kot če bi šli po avtocesti in skozi Logatec. Kjer je bilo iz Ljubljane parkirišče.

Še huje je zadnje mesece skoraj vedno na Štajerskem.

Avtocestni križ.

V Idriji na koncu ni bilo mogoče parkirati. Množicam avtomobilov je nekako uspelo priti tja. In so zasedli vse prostore še tu. Običajno precej mrtvo mesto je bilo polno avtomobilov in to celo tujcev. Na zasedenih parkiriščih so množice iskale kak prostor.

Pa še vlilo se je.

Razlog je bil praznik idrijskih žlikrofov. Kot Štajerc sem bil prvič, ko sem to jedel, razočaran, ker ni imelo nobene zveze s tistim, čemur mi pravimo krofi.

Parkirni prostor smo na koncu našli ob pokopališču. Tam jih je bilo še veliko. Odmaknjeno je na hribu. Pokopališčem se praviloma tudi nekoliko izogibam zaradi strahu, da me ne bi tam zadržali.

Ko smo pripešačili do žlikrofov, sem najprej izvedel, da sta tja ravno prišla tudi župan Idrije Tomaž Vencelj in evropski poslanec, ki se bori za položaj novega obraza, Vladimir Prebilič.

Prebilič očitno trdo gara. Kljub vsem zastojem je med volivci. In to ne le v Kočevju. Tudi v Idriji.

Po vseh šokih z vožnjo ob prepadih sem zanemaril novinarske obveznosti in ju nisem šel slikat. Preverit.

Ostal sem v vrsti in sčasoma dobil za šest evrov žlikrovov z zajcem. Imeli so jih še z vsem mogočim. Tudi na thai način. Lokalna hrana. Plačati je mogoče s kartico. Moderno.

Z zajcem so bili odlična hrana. Ne hvalim pogosto. Porcije so pa takšne, da ostanemo tudi vitki, če ne naročimo več različnih:

Ponujali so tudi drugo vsem domačo hrano. Še posebej lovci. Tekoče vrste ostrega okusa. Ki jih pa nisem poskusil. Če pa morda sem, pa o tem ne pišem. Čeprav nisem vozil avta.

Naslednji dan je google za vrnitev v Ljubljano ponudil običajno pot. Torej tam mimo Logatca in na avtocesto. Kjer je bil zastoj.

A majhen. Tako me je DARS opozoril, da bo naslednjih deset kilometrov proti Ljubljani šlo počasi.

A nismo povsem obstali za več kot nekaj minut. Za nekaj minut pa večkrat. Kar je velik dosežek naše cestne politike in tudi googlova aplikacija je prav napovedala in priporočala, kje se tokrat peljati.

V Ljubljani sem na koncu nameraval preveriti na telefonu z aplikacijo Toyote, kako ekološko ustrezno je vozil avto in koliko so trajale poti. Toyota ponuja vse statistike. In za razliko od Peugeotove aplikacije, Toyotina vedno dela. Že več let. Peugeotova zadnje mesece za čuda tudi. A je to bolj izjema kot pravilo. Nemogoče je mogoče.

No, zdaj je crnila Toyotina. Nemogoče je mogoče.

Ko sem poskusil, je napisalo, da je pri prijavi prišlo do napake in naj poskusim ročno. Tam pa sploh ni šlo nikamor. Tudi posodobitev programa in ponovni zagon telefona nista pomagala.

Pa še malo prej je ta aplikacija javljala telefonu, katerega okna nismo zaprli pri parkiranju in da so vrata še odklenjena.

Še vedno, v ponedeljek, ne dela. Se pa vsaj opraviči. Kar se DARS in naši politiki voznikom ne. Tako:

Iz izkušenj zdaj že dobro vem, da ponovno nalaganje in spreminjanje nastavitev ne pomaga. Skoraj nikoli.

Popravi se samo.

Sčasoma. Prej ali slej.

V ponedeljek zvečer je telefon povedal, da potrebuje aplikacija toyote posodobitev. Po posodobitvi je začela delati. Do Idrije je bila iz Ljubljane v soboto povprečna poraba čez Žiri 3,6 litra na sto kilometrov, nazaj po avtocesti v nedeljo pa 3,3 litra na sto kilometrov. Tako vsaj trdi aplikacija, ko spet dela. Če bi šlo hitro po avtocesti, bi bila višja.

Glavno pa je tako, da avto vžge in gre, ker je dovolj vozil. Kar je. Še prav posebej zaradi zastojev.