Pritisk Klakočar Zupančičeve na sodstvo, da mora kaznovati tvit Vasleta

Last Updated on: 6th junij 2025, 04:26 pop

Nekdanjega novinarja Dela, Maga, Jane in še številnih medijev Vinka Vasleta so po tožbi politične aktivistke vladnih strank Nike Kovač na sodišču v Kranju na prvi stopnji obsodili na plačilo 1.200 evrov odškodnine, ker se je na propagandna podtikanja Kovačeve na omrežju X odzval s komentarjem: “Kaj ti je deklica, da si tolk fuknjena? Nič mi ni, sam tableta mi včas popusti.”

Sodbe sodišča na prvi stopnji v pisni obliki še ni, odločitev je bila doslej le razglašena, je pa Vasle napovedal, da se bo, ko sodbo dobi, nanjo pritožil.

Presenetljivo pa se je na sodni postopek, ki se je šele prav začel, z izjavo, ki je precej neposreden pritisk na sodnike, da morajo novinarja obsoditi, odzvala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je na omrežju FB zapisala:

Kovačeva je kot Klakočar Zupančičeva pomemben del oblasti, premier je Kovačevo imenoval za vodjo svojega sveta za boj proti sovražnemu govoru, sprejela pa je Kovačevo v preteklosti v parlamentu tudi Klakočar Zupančičeva, ki ji dolguje uspeh na volitvah. Kovačeva slovi po propagandi proti desnici in SDS, v kateri pogosto podtika neresnica. Ena takšnih je bila trditev, da je bila SDS za fizičnim napadom na njo. Ko sem v Spletnem časopisu razkril, kar je sodstvo javnosti prikrivalo, češ da mora varovati zasebnost vseh vpletenih, da je bil za incident obsojen frizer Goran Krstić iz Maribora, ki nima blage zveze s SDS, se Kovačeva za širjenje lažnivih podtikanj ni opravičila. Podobno nobenega opravičila ni bilo opaziti v številnih medijih, ki so njeni propagandi nasedli ali pa so jo celo namerno pomagali širiti.

Podobno je v preteklosti trdila, da je prejšnja vlada Janeza Janše nameravala prepovedati njen zasebni zavod. Ko sem prosil, če lahko to kakorkoli dokažejo, ker vlade so uradni organi, kjer so stvari dokazljive, so iz zasebnega zavoda odgovorili z molkom.

Kovačeva je imela pomembno vlogo je tudi pri referendumu o zakonu, s katerim so Svoboda, SD in Levica izvedle največjo čistko na RTV Slovenija v zgodovini. Ena od posledic čistke vladnih strank na RTVS je, da na ekranih TVS in sicer v programih največjega državnega medija kar naprej predvajajo propagande nastope Kovačeve in njenega privatnega zavoda, ki nima nič zaposlenih, ustanovil pa ga je danes minister Simon Maljevac (Levica), ki se je kot “edini lastnik” iz Zavoda pred prevzemom oblasti umaknil.

V času sedanje vlade so zasebnemu zavodu 8. marec dramatično narasli prihodki iz virov, ki jih javnosti ne razkrivajo. Poslujejo povsem netransparetno.

Pritisk predsednice državnega zbora na sodnike, da morajo obsoditi Vasleta, ni prvi tak primer pritiskov najvišjih državnih funkcionarjev na sodnike. Posebej neroden je, ker je to zagrešila nekdanja sodnica, sicer najnižja, ki je sodniške vrste zapustila še pred začetkom politične kariere.

Najbolj razvpit primer nedopustnega političnega pritiska na sojenje je zagrešil nekdanji pravosodni minister  Goran Klemenčič. Ker je javno zagrozil sodnikom, da bodo letele glave, če bo pri sojenju Igorju Bavčarju prišlo do zastaranja, je evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločilo, da je bilo v sojenju kršeno načelo domneve nedolžnosti in načelo, da lahko le zakon določi kazen. Da je bilo kršeno načelo presumpcije nedolžnosti je glasovalo šest sodnikov, eden pa proti. Da je bilo kršeno načelo, da lahko le zakon določi kazen, pa so sodniki odločili soglasno. Edini sodnik, ki je bil deloma proti, je bila sodnica. Vasiljka Sancin. Iz Slovenije.

Slovensko ustavno sodišče je pred tem zavrnili odločanje o ravnanju Klemenčiča, za zavrženje so bili sodniki Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik in Katja Šugman Stubbs. Sodnika Rok Čeferin in Marko Šorli sta bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Proti je bil le sodnik Klemen Jaklič, ki je napisal tudi ločeno mnenje.

ESČP je to večino naših sodnikov, ki bi morali prvi varovati poštenost sojenja pred pritiski oblasti, precej osramotilo.

Klemenčič je pravosodni minister v vladi Mira Cerarja postal po tem, ko je pred tem po odstopu s položaja namestnika notranje ministrice Katarine Kresal (LDS) preskočil na vrh KPK in tam z nenavadnimi poročili o predsednikih večjih strank, ki so vsebovale hude obtožbe čez Janeza Janšo in Zorana Jankovića, ki jima ni ponudil možnosti odgovora, kar bi po zakonu moral, dosegel padec druge vlade Janeza Janše (SDS) in prihod Alenke Bratušek (takrat PS, danes Svoboda) na vrh izvršne oblasti. Da je kršil zakon, posledice za državo pa so bile hude, je ugotovilo vrhovno sodišče.