Ninamedia: Ni vzpona Svobode ob polomu na referendumu

Last Updated on: 20th maj 2025, 05:08 pop

Hud polom na referendumi ni dramatično povečal popularnosti Svobode Roberta Goloba je pokazala včeraj objavljena raziskave Ninamedie v Dnevniku. Skok popularnosti Svobode in upad SDS je pred tem pokazala meritev Valicona, ki velja za Golobove hišne merilce, plačuje jih namreč tudi GEN-I, za merjenje pa jih je začel še Siol.net v lasti državnega Telekoma, kjer so vladajoči že drugič zamenjali celotni vrh, za poročevalce o uspehih Goloba, ki bi naj bil vse bolj popularen in silno uspešen, pa so po novem angažirali kar vladne piarovce. Vzpon Svobode je ob polomu na referendumu pokazala tudi meritev Mediane za Delo pred tednom. Po tisti meritvi bi se naj Svoboda zelo približala SDS. A ista Mediana je povsem napak izmerila (napovedala) rezultat referenduma. Nenavadna nihanja, ki kažejo vzpon popularnosti Svobode proti SDS ob polomu na referendumu, ki ga pa Ninamedia zdaj ni potrdila, kaže prikaz meritev v daljšem obdobju:

Pri meritvi Ninamedie Nikole Damjanića, ki tudi sodi v bližino vladnih strank, moramo upoštevati, da anketirancem ponujajo le parlamentarne stranke, Demokrate, Vesno in SLS, iz ne povsem jasnih razlogov pa ignorirajo Resni.co, ki je po večini merjenj drugih agencij resen kandidat za sedeže v parlamentu. Pa še vrsto manjših strank. Po zadnji meritvi Mediane bi Resni.ca zbrala več glasov kot Levica in krepko več kot Vesna. Glasove Zoran Stevanović, kjer ga merijo, zelo verjetno tudi pobira levim strankam. V preteklosti je slovel kot eden organizatorjev nasilnih protestov proti ukrepom vlade Janeza Janše za omejitev širjenja epidemije Covida.

V primerjavi z meritvijo Mediane pred tednom bi po Ninamedii krepko več volivcev volilo SDS in NSi, pa tudi SD, Levico in Demokrate. Manj pa Svobodo in predvsem Resni.co. Slednjo zaradi tega, ker je ne merijo.

Mediana in Delo sta se v petek pred referendumom precej osramotila z objavo, ko so ljudje že končali glasovanja na predčasnih voliščih, da bo na referendumu vladni zakon o privilegijih podprlo 24 odstotkov volivcev, ob tem, da jih 16 odstotkov še ni opredeljenih, in bo podpora torej kvečjemu še višja. 60 odstotkov bi jih naj zakonu nasprotovalo. Dramatično so zgrešili. Za zakon je bilo le sedem odstotkov volivcev. Proti 93 odstotkov.

Ni mogoče izključiti, da tudi pri strankah raziskave tako tolčejo mimo.

V grafikah in članku v Spletnem časopisu so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. To so praviloma tiste, ki anketiranim niso ponujene, se jih pa sami spomnijo. Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):

Vse podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, navajam, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je prišlo pri prenosu in obdelavah podatkov morebiti do napak.