Po umiku medijskega zakona Golob o izjemnih uspehih vlade pri gostijah

Last Updated on: 27th maj 2025, 05:35 pop

Ali so mu vajeti ušle iz rok in ali jih sploh ima, bo Andrej Kosi (SDS) o stroških reprezentance danes spraševal premiera Roberta Goloba (Svoboda). Po podatkih vlade v odgovoru na poslansko vprašanje Antona Šturbeja (SDS) so stroški za jedačo, pijačo in gostije v primerjavi s preteklostjo dramatično poskočili. Po posameznih ministrstvih tudi za po desetkrat. Po vrhu pa smo z Golobom dobili še pet dodatnih ministrstev.

Premier na neprijetna vprašanja, še posebej iz SDS, praviloma odgovarja tako, da poskuša preusmeriti pozornost, pogosto z napadom opozicije, odgovori pa na vprašanje ne. Primerjava izdatkov po vladnih odgovorih na poslanska vprašanja je bila ob predaji oblasti in danes takšna:

V imenu nepovezanih poslancev pa bo Goloba spraševal njegov nekdanji poslanec Tine Novak “v zvezi z obdavčitvijo in selitvijo podjetij”. Podobno vprašanje “v zvezi z odnosom predsednika vlade do slovenskega poslovnega okolja” je napovedal tudi Jernej Vrtovec iz NSI. Razlog za oboje je verjetno, ker premier ni pokazal, da bi ga motile selitve slovenskih podjetij na Hrvaško, ki je davčno ugodnejša. Pa tudi podatki, da se je naš BDP v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in prejšnjim letom znižal. In to najbolj v EU. Poslanec Matej Tašner Vatovec (Levica) pa bo šefa svoje vlade spraševal o prihodu Uberja v Slovenijo. Tako je napovedal vprašanje: “glede na izkušnje iz drugih tržišč, predvsem Hrvaške, me bo zanimalo stališče do poslovnega modela in kako bo vlada preprečevala možnosti socialnega dampinga ter davčnega izogibanja.”

Seja parlamenta se bo opoldne sicer začela z umikanjem odločanja o medijskem zakona v tretji obravnavi. Umik odločanja so predlagali poslanci strank vladne koalicije. Prvoten načrt je bil, da bi nov medijski zakon potrdili v petek.

Podobno so medijski zakon vladajoči začasno za mesec dni umaknili že marca pred drugo obravnavo, ko so pravniki v parlamentu skrpucalo Aste Vrečko in vlade raztrgali z obsežnim, kar 49 strani dolgim mnenjem o neustavnosti, neusklajenosti, zmedenosti in pomanjkanju pojasnil za novosti. Iz vladnih strank ob tokratnem umiku pojasnjujejo, podobno kot že prvič, da so razlog dodatna usklajevanja o vsebini zakona, a bolj verjetno se zdi, da je razlog za ročno zavoro polom na referendumu o astronomskih privilegijih za državne nagrajence na področju kulture. Zelo verjetno bi medijski zakon, ker je skrpucalo podobne vrste, če bi ga večina ta teden izglasovala, ustavil državni svet z vetom. Ko bi ga sčasoma ponovno potrdili poslanci strank vladne koalicije, pa bi se lahko začela še referendumska procedura. Ljudem pa bo na referendumu težko pojasniti, zakaj namerava oblast še večje vsote denarja davkoplačevalcev kot doslej podarjati bogatim medijskim tajkunom in zakaj je nujno omejevanje svobode medijev in tiska, ko od medijev zahtevajo, da bi se morali namesto z obveščanjem ljudi poslej ukvarjati s preganjanjem nestrpnosti v družbi na vseh mogočih področjih in delom za mir.