Po nevtraliziranju medijev Golob preprečuje še nadzor nad zlorabami obveščevalnih služb
|Last Updated on: 31st oktober 2022, 07:11 pop
Ob onemogočanju medijev, da bi nadzorovali njihovo vladanje, se koalicija Roberta Goloba v zgodovino vpisuje še z onemogočanjem nadzora javnih financ in obveščevalnih služb največji opozicijski stranki SDS v državnem zboru. Vladne stranke od ukinitve socializma največji opozicijski stranki na tak način še niso onemogočale opravljati nadzora pred zlorabami oblasti v parlamentu. Ko gre za medije poskuša vladajoča koalicija (GS, SD, Levica) pluralnost in s tem demokratičen nadzor oblast zmanjšati predvsem s projektom “depolitizacije RTVS”, to je s hitro menjavo celotnega vrha RTVSLO, kar so poimenovali depolitizacija medija. Hkrati so z večino, ki jo imajo v državnem zboru, odredili parlamentarno preiskovanje do oblasti najbolj kritičnih medijev (Nova24TV, Demokracija, Pozareport.si), to oblastno preiskovanje medijev vodi Mojca Pašek Šetinc (Gibanje Svoboda). V demokratičnih državah oblasti praviloma niso nadzornik medijev. Obratno je. Še dodatne omejitve svobode medijev je premier napovedal z razlago, da mora pregnati sovražni govor, ker sta se v zadnjem tednu zgodila fizična napada na provladno aktivistko Niko Kovač in poslanca SDS Branka Grimsa. Napada sta se zgodila, ko je po polomu koalicijskih kandidatov v prvem kropu predsedniških volitev Golob napovedal, da v predsedniško palačo “ne bomo dovolili” temnim silam. Govoril je o kandidatu SDS Anžetu Logarju. S kakšnimi sredstvi vse namerava premier preprečiti morebitno zmago na volitvah “temnim silam”, ni povsem jasno. Skoraj hkrati so v državnem zboru prejšnji teden vladajoči opozicijski SDS še dodatno onemogočili opravljati opozicijsko vlogo, tokrat nadzornika oblasti, da oblast ne bi zlorabljala obveščevalnih služb.
Kako poteka onemogočanje SDS v DZ
Ker se vladne stranke bojijo nadzora svojega vladanja SDS Janeza Janše, so po volitvah najprej onemogočili, da bi vodenje komisije za nadzor javnih financ prevzela daleč največja opozicijska stranka, ki ima za to zaradi rezultata volitev mandat ljudi. SDS na vrhu te komisije se vladajoči bojijo tudi, ker bi v njej največja opozicijska stranka lahko preverjala nenavadno privatizacijo in posledične ekscesne plače in nagrade Robertu Golobu in drugim vodilnim v GEN-I v preteklosti in tudi nenavadna nakazila, denimo 103.000 evrov podjetju novinarke Siola in pozneje Necenzurirano Vesni Vuković. Vukovičeva je od Golobovega prevzema oblasti glavna piarovka stranke Roberta Goloba.
Da naj vodenje nadzornih komisij prevzame SDS, so po volitvah predlagale strokovne službe kabineta predsednice državnega zbora. A na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič so predstavniki koalicijskih strank z večino, ki jo imajo, ob pomoči manjše opozicijske stranke NSI, največji opozicijski stranki odvzeli vodenje komisije za nadzor javnih financ, ki bi ga ta morala voditi po poslovniku parlamenta, ki določa pravila ravnanja pri njegovem konstituiranju. Čeprav jim po rezultatu volitev toliko predsedniških položajev ne pripada, so vodenje pomembnega odbora vladajoči raje dodelili NSi. Stranka, ki jo vodi Matej Tonin, pa je vodenje tudi sprejela.
Ta teden pa po dogovoru z NSi s spremembo pravil tej manjši opozicijski stranki prepuščajo še vodenje komisije za nadzor obveščevalnih služb. SDS je protestno, zaradi goljufanja večine ob nadzoru javnih financ, zavračala, da bi predlagala predsednika komisije za nadzor obveščevalcev in ta pomembna komisija zaradi tega doslej še ni bila ustanovljena.
SDS: Kršite poslovnik parlamenta, pri tem nas ne bo
Namesto, da bi popravili napako in največji opozicijski stranki prepustili vodenje komisije za nadzor javnih financ, je koalicija zadnji teden izbrala obratno smer in onemogočanje opozicijskega nadzora svojega vladanja še zaostruje. NSI zdaj prepuščajo še vodenje komisije za nadzor obveščevalnih služb.
Odločanje državnega zbora o ravnanju, ki ruši možnosti opozicije, da preprečuje zlorabe oblasti, so poslanci SDS v četrtek obstruirali. Odhod iz dvorane je Karmen Furman (SDS) pojasnila tako: “Predsedniško mesto v Komisiji za nadzor javnih financ, ki po poslovniku pripada eni od opozicijskih strank, ste mimo dogovora z največjo poslansko skupino SDS dodelili Poslanski skupini NSi. Z današnjim predlogom sklepa pa ponovno zavestno kršite iste člene poslovniških določil. Predlog sklepa ste pripravili celo tako, da ste poslanski skupini SDS, ki bi ji po poslovniku v tem primeru moralo pripadati mesto predsednika Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS), popolnoma odrekli možnost sodelovanja v tem delovnem telesu. Po vašem predlogu sklepa namreč naša poslanska skupina v KNOVS sploh nima predvidenega svojega člana, čeprav poslovnik v 33. členu določa, da se vsaki poslanski skupini zagotovi vsaj eno mesto v delovnem telesu. Zaradi tega v poslanski skupini SDS, v skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika napovedujem obstrukcijo, saj v naši poslanski skupini pri takšnem glasovanju, ko se kršijo temeljne poslovniške določbe o delovanju državnega zbora in delovnih teles, ne želimo in ne bomo glasovali.”
Komentarji (1)
Disqus Comments (6)