So volivci poslušali Janšo? Nizka udeležba na predčasnih voliščih
Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:08 pop
Nizko udeležbo na predčasnih voliščih prva dva dni v primerjavi z zadnjima dvema referenduma kažejo podatki državne volilne komisije. Volivce je k temu, da naj, če je le mogoče, glasujejo v nedeljo, pozval predsednik SDS Janez Janša. Iz SDS že dalj časa opozarja, da na predčasnih voliščih ni zagotovljen ustrezen nadzor in da so zaradi tega mogoče tudi goljufije, izvedena pa so tudi na voliščih, ki so določena mimo zakona.
Udeležba je prva dva dni predčasnih glasovanj nižja kot je bila na referendumu o zaščiti voda in na referendumih o čistki na RTVS, inflaciji ministrstev in prestaviti dodatne skrbi za starostnike.
So pa bilo prejšnji referendumi za politike obvezujoči in torej bolj resni od tokratnih, ki so le anketa za poviševanje udeležbe volivcev vladnih strank na evropskih volitvah. Izvedeni so bili v preteklosti referendumi vedno ločeno od volitev, ker so danes vladne stranke trdile, da je združevanje povsem nedopustno in so združevanje, ki bi državi prihranilo veliko denarja, zavračale.
Na hkratnih evropskih volitvah je udeležba, če primerjamo s prejšnjimi, na predčasnih voliščih prva dva dni nadpovprečna. A razlog je morda, ker z leti vse več ljudi voli predčasno, prejšnje evropske volitve pa so bile že daleč nazaj. Pred petimi in desetimi leti.
Celotno obvestilo DVK o udeležbi na predčasnih voliščih drugi dan odločanja je takšno:
VOLITVE POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT IN POSVETOVALNI REFERENDUMI, junij 2024
Podatki o volilni udeležbi na predčasnem glasovanju – 2. dan (v sredo, 5. junija 2024)
Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je drugi dan predčasnega glasovanja (v sredo, 5. junija) volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament udeležilo 20.686 volivk in volivcev (oziroma 1,3 odstotka volilnih upravičencev). Glasovanja na posvetovalnih referendumih pa se je udeležilo 20.656 volivk in volivcev (oz. 1,3 odstotka volilnih upravičencev). Prvi in drugi dan skupaj se je predčasnega glasovanja udeležilo 2,5 odstotka volilnih upravičencev.
Okrajne volilne komisije zaenkrat poleg podatkov o volilni udeležbi na evropskih volitvah sporočajo zgolj podatke o volilni udeležbi na posvetovalnem referendumu o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V nedeljo po zaprtju volišč pa se bodo podatki o volilni udeležbi poleg evropskih volitev objavljali tudi za vsak referendum posebej.
Na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament leta 2019 se je prvi dan predčasnega glasovanja udeležilo 8052 volivk in volivcev oziroma 0,47 odstotka vseh volilnih upravičencev, drugi dan 12.356, tretji dan pa 10.948 volivcev. Skupaj se je takrat predčasnega glasovanja (v vseh treh dneh) udeležilo 31.356 volivcev oziroma 1,84 odstotka volilnih upravičencev.
Na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vladi novembra 2022 je prvi dan predčasnega glasovanja svoj glas oddalo 15.202 volivcev, drugi dan 28.016 volivcev, zadnji dan pa 23.123 volivk in volivcev. Skupaj je takrat na referendumu predčasno glasovalo 66.341 oz. 3,91 odstotka volilnih upravičencev. Končna volilna udeležba na omenjenem referendumu leta 2022 pa je bila 41,83-odstotna (skupaj je takrat glasovalo 708.701 volivk in volivcev).
Predčasno glasovanje sicer poteka še danes (od 7. do 19. ure). Volivec za glasovanje potrebuje osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo identiteto. Obvestilo volivcu je informativne narave in tudi pripomoček, da volilni odbor lahko hitreje poišče volivca v volilnem imeniku.
Na predčasnem glasovanju lahko glasujejo samo volivci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Volišča za predčasno glasovanje so praviloma vezana na okraj stalnega prebivališča, z nekaterimi izjemami (v Ljubljani je 14 volišč za predčasno glasovanje na eni lokaciji, in sicer na Gospodarskem razstavišču, dvorana Kocka A2, vhod z Vilharjeve ceste).
Na voliščih sta dva volilna imenika: eden za glasovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, drugi pa za glasovanje na treh posvetovalnih referendumih (o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor ter o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene in gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo). Volivec oz. volivka se mora v volilni imenik podpisati za vsak referendum posebej (torej trikrat, če želi glasovati o vseh treh referendumih). V skladu s tem, za katerega od referendumov se volivec podpiše v volilni imenik, nato prejme ustrezno glasovnico oz. glasovnici/e.
Vsak volivec se sam odloči, katerih glasovanj se bo udeležil in koliko glasovnic bo prevzel. S prihodom na volišče izčrpa možnost glasovanja tako na evropskih volitvah kot na vseh treh posvetovalnih referendumih, ne glede na to, ali je prevzel vse glasovnice ali ne (volivec ne more denimo na predčasnem glasovanju glasovati na evropskih volitvah, v nedeljo pa na referendumih ali obratno, prav tako ne more glasovati najprej denimo le o enem referendumu, kasneje pa ponovno priti na volišče in glasovati še o ostalih).
Splošno glasovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in na posvetovalnih referendumih bo potekalo v nedeljo, 9. junija, od 7. do 19. ure na 2981 rednih volišč in 55 voliščih za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča (t. i. omnia volišča).
Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo konec maja v volilnih imenikih za glasovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament vpisanih skupaj 1.689.465 volilnih upravičencev, od tega 1.582.691 volivk in volivcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji in 106.774 s stalnim prebivališčem v tujini. Za glasovanje na treh posvetovalnih referendumih je v volilnih imenikih vpisanih skupaj 1.692.301 volilnih upravičencev, od tega 1.582.621 volivk in volivcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji in 109.680 s stalnim prebivališčem v tujini.
Discover more from Spletni časopis
Subscribe to get the latest posts sent to your email.
Related Posts
About The Author
Peter
Novinar in urednik od leta 1991. 15 let na Večeru, deset let odgovorni urednik in komentator na Delu, dve leti in pol odgovorni urednik portala Siol.net. Leta 2017 sem ustanovil Spletni časopis, da bi lahko še delal kot novinar. Poklic je v Sloveniji, če ga opravljaš resno, nevaren. Ob menjavah lastnikov medijev in političnih oblasti novinarji pogosto izgubimo možnost pisati in zaposlitev. Doslej se mi je to zgodilo dvakrat. Če imaš svoj medij, te povsem utišati ne morejo.
Komentarji (0)
Disqus Comments (3)