Fajonova s 1. majem s 389.890 prihodkov lani dohitela 8. marec Nike Kovač s 398.555 evri prihodkov

Last Updated on: 12th oktober 2024, 12:01 pop

S 389.089 evri prihodkov v lanskem letu je Inštitut 1. maj, ki sta ga konec leta 2022 ustanovila Tanja Fajon (SD) in Klemen Žibert (SD), vodil ga je pa Jan Škoberne (SD), po prihodkih skoraj dohitel Zavod raziskovalni inštitut 8. marec, ki ga je ustanovil Simon Maljevac (Levica), vodi pa ga levičarska aktivistka Nika Kovač, ki je imel 398.558 evrov prihodkov. To kažejo bilance za leta 2023, ki sem jih za oba zasebna zavoda pridobil od Ajpesa. Za zasebne Zavode bilance niso javno objavljene, jih je pa mogoče pridobiti, če zanje zaprosimo. Ker gre za dva zasebna zavoda, ki so jih ustanovili funkcionarji strank, ki nam vladajo, je zanimiv podatek o strmem vzponu prihodkov obeh v času, kar sta stranki, katerih politiki so ju ustanovili, prevzeli oblast v državi. Zavod Nike Kovač je velik skok dosegel že v letu 2022, ko sta zdaj že bivši generalni sekretar Žibert in bivša predsednica Fajonova 1. maj šele ustanavljala. Podatki o prihodkih (poslovni prihodki od opravljanja lastne dejavnosti) iz finančni poročil za zadnja leta so takšni:

Fajonova se je ob aferi sanjska sodna stavba letos kot lastnica (ustanoviteljica) umaknila iz zasebnega zavoda 1. maj. Iz podatkov, ki so dostopni na Ajepsu, pa ni mogoče ugotoviti, od kod sta Kovačeva in Škoberne lani dobila sto tisoče evrov, teh podatkov oba zavoda tudi ne razkrivata na svojih spletnih straneh. Oboji poslujejo, ker ti podatki niso objavljeni, povsem netransparentno. Je pa razvidno razlika pri porabi. Zavod stranke SD je imel povprečno lani 3,3 zaposlene in je za plače in stroške dela porabil 170.000 evrov. Zavod, ki ga je ustanovil minister za solidarno prihodnost Maljevac iz Levice, vodi ga pa Kovačeva, pa, čeprav ima več prihodkov, ni imel niti enega zaposlenega in za plače in podobne stroške ni porabil niti centa. Obe ustanovi sta precej očitna zloraba sistema financiranja političnih strank, ki morajo poslovati transparentno, ki se ne smejo financirati iz tujine, pravilnost porabe denarja pa vsaj občasno nadzoruje računsko sodišče. Stranke so na zasebne zavode prenesle del svoje dejavnosti, tam pa ni nobenih omejitev denarnega poslovanja in ni nadzora. Poslujejo lahko povsem netransparentno. Tveganja korupcije, ker ni nadzora, so velika. Da gre za dopolnilo politične stranke, kažejo podatki, da je zasebni zavod 1. maj najel nekdanje poslovne prostore SD v judovski vili družine Moskovič, menda za 13.500 evrov mesečno, kar je letno 162.000 evrov. Bilanca SD sicer kaže, da so se jim prihodki od najemnin povečali nekoliko manj, v letu 2022 jih je bilo 16.811, lani pa 149.170 evrov. Da gre za vzporedno politično delo za stranko, kaže tudi spletna stran tega zasebnega zavoda. Takšna je:

Zavod 1. maj je prijavil, da je lani posloval s 27.499 evri presežka prihodkov nad odhodki. Vsi podatki, ki sem jih o njih prej iz Ajpesa, so takšni:

Manj “dobička” je ob višjih prihodkih prijavil 8. marec, s 15.123 evri, ki pa ne zaposluje nikogar in za katerega tudi ni znano, da bi najemal kakšna poslovno stavbo. Možno je, da denar preliva na zasebne račune (s.p.) svojih aktivistk in aktivistov.

Tudi iz spletne strani 8. marca in njihovih nastopov (denimo v časih pred volitvami ali referendumi) je jasno, da so podizvajalec političnih strank, ki nam vladajo. Spletna stran je takšna:

O finančnih težavah SD veliko piše tudi portal Necenzurirano, ki si na zanimiv način pripisuje, kaj vse so menda razkrili.