Zloraba oblasti: Čalušićeva je z “depolitiziranjem” kmetijsko gozdarske zbornice kršila ustavo

Last Updated on: 11th april 2024, 08:41 pop

Ustavno sodišče je razveljavilo dopolnitev zakona o kmetijsko gozdarski zbornici, s katero so poslanci vladnih strank članom organov političnih strank prepovedali kandidiranje v nov vrh kmetijsko gozdarske zbornice. Prva predlagateljica te “depolitizacije”, ki so jo vladajoči v parlamentu uzakonili na hitro po skrajšanem postopku, da bi si zagotovili prednosti, je bila takrat še poslanka Svobode Mateja Čalušić, ki so jo po uzakonitvi neustavnosti poslanci vladne koalicije na predlog premiera Roberta Goloba izvolili še za kmetijsko ministrico. In to kljub temu, da se je izkazalo, da se je predstavljala z univerzitetno izobrazbo, ki je nima. Neustavne rešitve so, da bi onemogočili kandidate iz strank z daljšo tradicijo, predlagali in uzakonili poslanci Svobode in Levice, med predlagatelji in podporniki kršitve ustave pa so bili le trije poslanci SD: Jani Prednik, Meira Hot in Jonas Žnidaršič. Glasovanje po vetu državnega sveta je bilo takšno:

Dopolnitev zakona o “depolitizaciji” je ustavno sodišče kot kršitev ustave razveljavilo s sedmimi glasovi za, proti je glasoval sodnik Rajko Knez. Razveljavljena novost je takšna:

Z opozorili, da ravnajo neustavno, brez pametnih razlogov in da je tudi neizvedljivo, je državni svet najprej izglasoval veto na to spremembo, a so koalicijski poslanci po vetu neustavne rešitve ponovno potrdili. Svetniki so zaradi tega sprožili spor pred ustavnim sodiščem.

Iz državnega sveta so o razpletu zapisali: “Ob ponovnem glasovanju je Državni zbor zakon kljub opozorilom Državnega sveta sprejel, zato je Državni svet, na predlog komisije in zaradi zatrjevanih neustavnostih, na 11. seji 15. 11. 2023 sprejel Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Državni svet je pri tem izpostavil, da je zakonodajalec z ZKGZ-C dosegel hudo, neutemeljeno in nesorazmerno vmešavanje politike v avtonomijo KGZS, kar bo imelo v bodoče večplastne negativne učinke, ter da omejitve pasivne volilne pravice v zbornici nikakor ni moč upravičiti kot nujne in primerne za delovanje demokratičnega sistema.”