Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Beg volivcev Roberta Goloba in Tanje Fajon k Janezu Janši

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 28th januar 2024, 09:16 pop

Da imata največji vladni stranki resne težave z volivci, so ponovno pokazali rezultati raziskave Mediane, ki jih je sinoči objavil POP TV. Opozicijsko SDS Janeza Janše bi volilo že krepko več volivcev kot v seštevku Svobodo Roberta Globa in SD Tanje Fajon. Za SDS bi bilo 35,2 odstotka volivcev, za največji vladni stranki pa v seštevku 33,7 odstotka. Še posebej katastrofalno je to dogajanje, če upoštevamo, da sta se po volitvah v Svobodo zlili na volitvah propadli LMŠ Marjana Šarca in SAB Alenke Bratušek, ki ju je skupaj volilo še 6,3 odstotka volivcev. Največji vladni stranki, če upoštevamo vse to, doživljata pravo katastrofo med volivci.

Fenomenu, da je SDS pred Svobodo in SD v seštevku, smo bili priča že lani novembra, trend upadanja Svobode, podpora se v manjšem delu preliva k SD, se od takrat le nadaljuje. Raziskava agencije Parsifal za Novo24TV, ki je merila, kako bi volivci o strankah odločali ne evropskih volitvah, je pokazala, da bi bila SD celo pred Svobodo. Da je Golob v težavah, dodatno kaže, ker je precej na dnu tudi na lestvici popularnosti politikov, kjer je za nekdanjo premierko Alenko Bratušek, a pred svojo ministrico iz vrst SD Dominiko Švarc Pipan, ki je zaradi preplačanega nakupa razpadajoče stavbe, ki ga je s pomočjo Goloba izvedla na vrat na nos tik pred novim letom, zgrmela na lestvici. Povsem na dnu, na 20 mestu, je vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic, ki je znan po načinu govora, ob katerem takoj zaspimo.

Meritve Mediane so že dalj časa neprijetne za manjšo opozicijsko stranko NSi Mateja Tonina, ki je bila na volitvah leta 2022 na tretjem mestu, zdaj je na petem, daleč za SD in celo za Levico Aste Vrečko. NSi je v parlamentu onemogočila preiskovanje poslov Goloba v preteklosti na Balkanu, financiranja Necenzuriranih pod mizo in podobne nenavadne posle, vladajoči pa so NSi dodelili vodenje obeh nadzornih komisij (javne finance in obveščevalci), obe bi po rezultatu volitev morala voditi večja SDS. Onemogočanje SDS v kolaboraciji z vladnimi strankami se NSi doslej, če sodimo po meritvah javnega mnenja, ni splačalo.

Je pa iz NSi visoko na lestvicah popularnosti njihova evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je tokrat na petem mestu na dnu feministične trojke z Natašo Pirc Musar in Urško Klakočar Zupančič. Čisto na vrh lestvice se je tik pod Anžeta Logarja (SDS) zavihtel Matjaž Han (SD), ki je ta teden spretno trpel v Tarči, ko je moral pojasnjevati, zakaj so na način, ki je povsem mimo vsake pameti, v vladi preplačali neuporabno stavbo za sodnike in nakupili velikanski kup prenosnikov, s posojanjem teh naprej so nameravali digitalizirati socialno šibke v državi, a so praktično vsi laptopi obstali v skladišču, kjer čakajo boljše čase.

Ko gre za manjše stranke, kjer se meritve praviloma še manj natančne kot sicer, so blizu praga Pirati in SNS, bolj v ozadju pa ostaja Resni.ca. Mogoče je, da je žrtev padanja popularnosti Golobove protestniške leve vlade tudi majhna leva protestniška stranka Zorana Stevanovića, ki je “v rezervi” izven parlamenta.

V grafikah in članku so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke.

Za stranke se je v anketi včeraj opredelilo 66 odstotkov anketiranih. Na volitvah leta 2022 je bila udeležba 71 odstotna. Štiri leta prej 53 odstotna.

Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):

Vse podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, navajam, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je prišlo pri prenosu in obdelavah podatkov morebiti do napak.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu