KPK prekinila preverjanje Goloba, ker ga preiskujejo kriminalisti
Last Updated on: 24th januar 2024, 06:46 pop
Postopek preiskave predsednika vlade Roberta Goloba smo morali zaradi predkazenskega postopka začasno prekiniti, saj mu ne moremo zagotoviti celovitega vpogleda v spis in s tem vseh procesnih pravic.
To je pravkar sporočila komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je napovedala, da pa bo s postopkom nadaljevala takoj, ko bo mogoče, v tem času pa z namenom čim hitrejšega zaključka postopka po prenehanju razlogov za začasno prekinitev izvaja nujna procesna dejanja.
Komisija je v novembru 2023 javnost obvestila, da je zoper predsednika vlade uvedla preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na notranjem ministrstvu. Že takrat so pojasnili, da ima Golob v preiskavi vse pravice v skladu s predpisi, predvsem določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in Zakona o upravnem postopku (ZUP). Tudi pravico do vpogleda v spis, ki ga je po pooblaščencu odvetniku tudi zahteval.
Vpogled v spis opredeljuje 15. c člen ZIntPK, po katerem se pravica do vpogleda omeji ali odreče, če KPK na podlagi mnenja pristojnega organa oceni, da bi to lahko ogrozilo interese predkazenskega, kazenskega ali drugega sodnega ali nadzornega postopka. Zato je Komisija za mnenje zaprosila Specializirano državno tožilstvo, ki je sporočilo, da bi razkritje določene dokumentacije iz spisa Golobu škodovalo interesom predkazenskega postopka.
Na podlagi pridobljenega mnenja in vnovičnega celovitega pregleda dokumentacije, na kateri temelji uvedba preiskave, je KPK sprejela sklep o začasni prekinitvi postopka. Z omejitvijo vpogleda v celoten spis je namreč onemogočeno zagotavljanje vseh procesnih pravic obravnavani osebi, kar pa je bistvenega pomena za zagotavljanje zakonitosti postopka pred komisijo. Da je zagotavljanje pravic obravnavanim osebam v postopku pred komisijo pomembno, so v preteklosti potrdila tudi sodišča (primer: Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank iz leta 2013). Sklep o začasni prekinitvi je bil vročen tudi obravnavani osebi, ki zoper njega v zakonskem roku ni vložila upravnega spora. Iz KPK so opozorili, da imajo postopki pred policijo in tožilstvom prednost in zapisali še:
“Komisija se zaveda, da so pričakovanja javnosti in politike do njenega dela visoka. A čeprav je Komisija neodvisen organ, mora pri vodenju svojih postopkov upoštevati interese postopkov, ki tečejo pred policijo in tožilstvom, saj se v njih preverjajo sumi kaznivih dejanj, za preiskovanje katerih pa komisija ni pristojna. Zato imajo ti postopki prednost pred postopki Komisije.
Hkrati se komisija zaveda, kako pomembna je ažurnost reševanja v javnosti odmevnih primerov, sploh če se ti nanašajo na sume kršitev najvišjih predstavnikov oblasti. Zato komisija v konkretnem primeru kljub začasni prekinitvi postopka opravlja nujna procesna dejanja, s katerimi zagotavlja, da se bo postopek nadaljeval takoj, ko prenehajo razlogi za njegovo začasno prekinitev. Obravnavani osebi je sicer že v obvestilu o uvedbi preiskave, preden je bil postopek začasno prekinjen, predlagala več datumov za razgovor pred komisijo. Z namenom čimprejšnjega nadaljevanja postopka pa je v prejšnjem tednu obravnavani osebi posredovala dopis z navedbo več možnih terminov izvedbe razgovora v prihodnjih mesecih, tako da se bo postopek lahko nemudoma nadaljeval, ko bodo potekli razlogi za njegovo prekinitev. Obravnavano osebo je zaprosila tudi, da ob navedbi možnih terminov predlaga tudi osebe (priče), katerih zaslišanje predlaga.
Glede na raznovrstne špekulacije, ki so se v zvezi s tem postopkom v preteklih tednih pojavljale v javnosti, Komisija vnaprej absolutno zavrača namigovanja, da bi sama zavlačevala ali bila neaktivna v konkretnem postopku, prav tako niti v tem niti drugih postopkih na datum njene odločitve nikakor ne vplivajo volitve ali kakršnikoli drugi notranje-politični dejavniki. Komisija bo ne glede na vse zunanje okoliščine tudi v tem postopku svoje delo še naprej, tako kot do zdaj, opravila profesionalno.”
Related Posts
About The Author
Peter
Novinar in urednik od leta 1991. 15 let na Večeru, deset let odgovorni urednik in komentator na Delu, dve leti in pol odgovorni urednik portala Siol.net. Leta 2017 sem ustanovil Spletni časopis, da bi lahko še delal kot novinar. Poklic je v Sloveniji, če ga opravljaš resno, nevaren. Ob menjavah lastnikov medijev in političnih oblasti novinarji pogosto izgubimo možnost pisati in zaposlitev. Doslej se mi je to zgodilo dvakrat. Če imaš svoj medij, te povsem utišati ne morejo.
Komentarji (0)
Disqus Comments (4)