Fiskalni svet: Lani 2,3 milijarde minusa, nerealno načrtovanje in rast porabe

Last Updated on: 7th februar 2024, 10:34 pop

Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2023 znašal 2,3 milijarde evrov, brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov je bilo minusa za 656 milijonov evrov. Večji skupni primanjkljaj kot v letu 2022 (za 929 milijonov evrov) je bil zlasti posledica za 648 milijonov evrov večjega t. i. »očiščenega« primanjkljaja (brez interventnih ukrepov), medtem ko je bil skupni obseg interventnih ukrepov večji za 281 milijonov evrov. To je eden od poudarkov mesečne informacije o denarnem poslovanju vlade fiskalnega svet.

Fisklani svet ugotavlja še, da je bila realizacija v letu 2023 po pričakovanjih fiskalnega sveta precej manj negativna kot naj bi znašala po jesenski oceni ministrstva za finance. Skupni primanjkljaj je bil namreč za 828 milijonov evrov manjši, v pretežni meri zaradi manjše realizacije »očiščene« porabe (brez interventnih ukrepov). Ob pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025 lani jeseni je bila ocena realizacije za leto 2023 ministrstva za finance namreč znova občutno previsoka. To je vodilo v precenjeno projekcijo ravni »očiščene« porabe tudi za leto 2024. Sprejeta sprememba proračuna za leto 2024 na osnovi dejanske realizacije za 2023 omogoča 5,8-odstotno rast »očiščene« porabe v letu 2024, v primerjavi s predhodno oceno realizacije pa je nakazovala rast v višini le odstotka.

Neustreznost proračunskega načrtovanja, opozarja fiskalni svet, nakazuje tudi dejstvo, da proračunske bilance ministrstva za finance niso bile ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu za leto 2024 oziroma spremembam, ki jih je državni zbor glede na osnutek proračuna potrdil v samem procesu sprejemanja proračuna. Najbolj občutne spremembe se nanašajo na v osnutku predvideni solidarnostni prispevek za sanacijo po poplavah, ki je bil v procesu sprejemanja proračuna ukinjen, na spremenjeno vrednost povprečnin in na v državnem zboru sprejeto delno uskladitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom z inflacijo, ki v osnutku ni bila predvidena.

Tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ so se od začetka epidemije vidno povečala. V obdobju 2020–2023 se je namreč rast porabe, ki ne vključuje učinka interventnih ukrepov za blažitev posledic kriz ter odhodkov za investicije in obresti, vsako leto okrepila in v celotnem obdobju presegala ocenjeno rast srednjeročnega gospodarskega potenciala. To je poleg odlašanja z uvajanjem sistemskih sprememb v pretežni meri posledica sprejetja številnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih s krizami, ki imajo trajno negativen vpliv na javne finance.