Joras: “Imamo izredne politike, ki so sposobni telovaditi na vse mogoče načine”

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:33 pop

“Imamo izredne politike, ki so sposobni telovaditi na vse mogoče načine,” je Joško Joras ocenil sporočilo Roberta Goloba po srečanju s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem, da uveljavitev arbitražne presoje umikata iz dnevnega reda, da ne bi ovirala poglabljanja odnosov med državama, a da Slovenija vztraja, da arbitraža velja. Pogovor z Jorasom je potekal na območju, za katerega Joras vztraja, da je bilo in je v Sloveniji, slovenska politika pa se mu odreka po sporazumu o arbitraži, ki ga sosednja država ne priznava. Zaradi sporazuma in arbitražne razsodbe o poteku meje, ki ju sosednja država ne priznava, sta se okrajno in višje sodišče v Kopru razglasila za nepristojna odločati o sporu zaradi motenja posesti, oziroma izvedbi deložacij na parcelah 2632 k.o. Sečovlje, 3970, 3973 in delno 3974/2, ki so last republike Slovenije in jih ima Joras v zakupu od 2002 do leta 2047. Postopek je Joras sprožil proti podjetju iz sosednje države, ki upravlja hotel tik za njegovo hišo. Joras zdaj na vrhovnem sodišču republike Slovenije poskuša doseči revizijo odločitev o nepristojnosti za presojo.

• Kako se je vaš položaj in položaj ljudi spremenil po vstopu Hrvaške v območje schengna v začetku letošnjega leta?

“Zame osebno se nič ni spremenilo. Enake težave imam kot sem jih imel pred tem. Kar se pa tiče prehajanja ljudi iz Slovenija na Hrvaško in nazaj, pa je to olajšano, ker ni več kontrol, nadzor pri prehodu se več ne izvaja.”

• Na čigavem ozemlju je danes po vseh zapletih vaša hiša?

“Moja hiša je, kot je bila leta 1984, še vedno v občini Piran in ima naslov Sečovlje 1.”

• Lahko na sodišču pri nas zaščitite svoje pravice, če vam jih kratijo iz sosednje države, kamor bi po arbitraži lahko padli?

“Poskušam jih zaščititi. Ustavna ureditev vsakomur omogoča sodno varstvo. To, kako na sodiščih odločajo, pa je drugo vprašanje. Lahko se zgodi, da bo na koncu evropsko sodišče moralo odločiti o pravici do sodnega varstva v tem primeru.”

• Kakšen je trenuten razplet spora glede motenja posesti (deložacije)?

“Sprožil sem tožbo proti sosedu nad mano, proti podjetju Mulino d.o.o. zaradi motenja posesti, ker so me ovirali pri obdelavi dela posesti, ki jih imam v najemu od slovenskega sklada kmetijskih zemljišč. Te nepremičnine bi naj po arbitražni sodbi prešle pod ozemlje republike Hrvaške, a lastninskih razmerij to ne spreminja in kot najemnik bi moral ohraniti vse pravice in obveznosti. Sodišča je tožbo najprej sprejelo. Začeli so postopek. Potem pa so si pa premislili in so se razglasili za nepristojne. Višje sodišče v Kopru je odločitev, da slovensko sodišče ni pristojno, potrdilo. Zdaj smo na vrhovnem sodišču, kjer poskušamo doseči revizijo tega stališča in čakamo na epilog, kako bodo odločili. Če potrdijo, kar so na nižjih sodiščih, da slovenska sodišča niso pristojna presojati spora, se bomo pritožili še ne ustavno sodišče in tudi na evropsko sodišče za človekove pravice, če bo potrebno.”

• Ali se sodišča, ko se razglašajo za nepristojna, sklicujejo na arbitražni sporazum?

“Da. A ta arbitražni sporazum sploh ni obveljal, to je znano celotnemu svetu. Hrvaška se mu je odrekla in arbitražnega razpleta tudi ne priznava. Naše ustavno sodišče pa je povedalo, da sporazum o arbitraži sicer ustavno ni sporen, posledice pa so lahko neustavne. In to se zdaj dogaja. Če so mi pravice do posesti in sodno varstvo s tem sporazumom odvzete, so mi pravice kršene.“

• Kako ocenjujete izjavo premiera Roberta Goloba po dogovoru z Andrejem Plenkovićem, da arbitražo umikata iz dnevnega reda, da to ne bi oviralo poglabljanja odnosov med državama, a da Slovenija vztraja, da arbitraža velja, ne sme pa biti predmet dnevno političnih prerekanj?

“Mi imamo izredne politike, ki so sposobni telovaditi na vse mogoče načine. Rečejo, da stvar umikajo iz dnevnega reda, hkrati pa, da vztrajajo, da se ta stvar uveljavi. Kaj je to? Je to tič ali ne miš?”

Razkritje: Joško Joras je v zadnjem letu podprl delovanje Spletnega časopisa z občasnimi prostovoljnimi donacijami v višini prispevka za RTV Slovenija.