Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Vrtovec: “Bil je zadnji čas za odstop Šarca”

(Last Updated On: 08/02/2020)


Intervju s predsednikom preiskovalne komisije, ki preverja zlorabe in negospodarno delo v slabi banki, Jernejem Vrtovcem (NSi), je nastal takoj po odstopu Marjana Šarca pred tednom. Zaradi odstopa so bili šokirani v koalicijskih strankah, a tudi za leta 1985 rojenega Vrtovca nenadoma ni bilo jasno, ali mora odhiteti v svoj okraj prepričevat volivce pred predčasnimi volitvami ali pa bo sodeloval pri prevzemanju oblasti, ki je država zaradi padca Šarčeve vlade več nima.

Predsednik preiskovalne komisije, ki preverja delo slabe banke, Jernej Vrtovec (NSi) Foto: DZ
  • Premier Marjan Šarec je, ko je odstopil, povedal, da se s slabo banko o drugem podaljšanju obstoja ne pogovarja zato, da bi tam zaposlenim zagotovil, da bi še imeli visoke plače, hoče dodatna stanovanja, domove za starostnike. Kako to ocenjujete?

“Napaka bi bila, če bi ji še drugič podaljšali obstoj. Še posebej narobe bo, če bomo sprejeli zakonodajo, ki bi omogočila slabi banki, da postane velik nepremičninski kolhoz ali pa celo, kar se je pojavljalo v medijih, da bi odkupovala deleže državnih medijev, ki poslujejo z več deset milijonskimi izgubami. Poziv predsednika vlade zato razumem le kot željo, da ima on in njegovi “prijatelji” vpliv nad denarnim tokom.”

  • Celo s svojim letalskim podjetjem…

“Da. Naloga slabe banke je opravljena. Trdim, da svojega dela Slaba banka tudi ni opravila najbolje. Veliko je sumov o zlorabah, celo o kaznivih dejanjih, o zlorabah položajev. To sedaj raziskujemo in veliko tega se potrjuje. Denimo, pod ceno se je prodajalo terjatve kar tistim, ki so bili prvotni dolžniki ali povezanim osebam. Zdaj je ostalo le še zelo malo te lastnine in čas je, da slabo banko zapremo. Preostanek lahko prodamo ali pa se jo enostavno pripoji k Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). Ne rabimo še enega kolhoza, ki bo delal zmedo na trgu, katerega edini namen pa bo, da bodo “naši” še imeli dobre službe.”

  • Vlada Alenke Bratušek je, ko je prevzela oblast, takoj nakazala pol milijarde Probanki in Factor banke in preprečila stečaja teh dveh majhnih zasebnih bank. Vlada Mira Cerarja ju je z zaposlenimi vred pripojila k slabi banko. Jim zdaj iščejo nove posle?

“Vse kar so v preteklosti vlade počele s Factor in Probanko je bilo načrtno. Delovali so na način, kako finančne in bančne malverzacije pokriti tako, da posamezniki, ki so bili udeleženi, ne bi utrpeli škode in bi ostali nedotakljivi. Tudi prenos obeh bank na slabo banko je bil del tega. Pri tem nadzoru smo popolnoma zamočili.”

  • V državnem zboru je koalicija potrdila zakon, ki omogoča odškodninske spore razlaščenim lastnikom obveznic in celo pavšalne odškodnine in to tudi za obvezničarje Factor in Probanke. Bo zakon prestal ustavno presojo?

“Ne bo, ker je v večih elementih dejansko neskladen z ustavo. Pa tudi cilj zakona je napačen. Zakon ni za varovanje malih vlagateljev, ki so bili zavedeni na bančnih okencih in so kupovali podrejene obveznice. Če bi male vlagatelje želeli poplačati, bi jih že, a žal te volje ni. Sprejeti zakon pa ščiti zlasti špekulante, ki so preko fiduciranih računov v tujini kupovali te obveznice in želeli lepi služiti. Od kje jim ta denar? V NSi zato tega zakona nismo podprli. ”

  • Zakon je zagovarjal državni sekretar Metod Dragonja, katerega brat je bil šef uprave Factor Banke, ki jo je vlada njegove stranke rešila pred stečajem. Zdaj pa bi vlagatelji dobili odškodnine, ki jih v primeru stečaja ne bi. Se vam zdijo povezave normalne?

“Te povezave in celotno delovanje Factor in Probanke kaže, kako državi vladajo omrežja. Slovenija bo pa s polnimi pljuči zadihala tedaj, ko bomo ta omrežja v onemogočili.”

  • Ob slabi banki imamo še DSU, ki je podedovala premoženje Razvojne družbe (SRD) iz sanacije podjetij pred desetletji. DSU trguje z nepremičninami in se je nameravala širiti na področje gradnje zasebnih stanovanj. Zdaj bi sem vstopila še slaba banka. Je v ozadju vzorec?

“To je vzorec, da si vedno vsak, ki pride na oblasti naredi svoj fevd in potem ta fevd uporabljajo v nedogled. DUTB ne sme dobiti vloge nepremičninskega posrednika ali vloge osrednjega gradbinca stanovanj. Imamo problem s stanovanjsko politiko, drži, a za to imamo tudi posebne institucije. Naloga vlade je, da sprejme ukrepe za zmanjšanje stisk na tem področju. A ne s slabo banko, ki nima denarja za to in niti ne usposobljenih kadrov. Nastala bo le še ena nova velika luknja.”

  • Plačali pa bodo vse skupaj iz denarja, s katerim bi morali povrniti posojila za sanacijo bank

“Tako je. To bi moralo biti namenjeno za povračila porabljenega za sanacijo bank.”

  • Zaradi ohlajanja nemškega gospodarstva in odhoda Velike Britanije je veliko strahu pred novo finančno krizo. Smo nanjo bolj pripravljeni kot smo bili leta 2008?

“Če bo nova kriza, ta ne bo takšna kot je bila leta 2008. Nihanja v gospodarstvu so logična, a težko se bo ponovila zgodba iz pred desetletja. Banke imajo danes dovolj denarja za posojila podjetjem, da ta investirajo in se razvijajo. Problem v Sloveniji pa je strukturen. Vlada Mira Cerarja in vlada Marjana Šarca v dobrih časih nista sprejeli nujnih ukrepov, da bi država lažje prebrodila morebitne težave, ki nas lahko doletijo. Čas konjukture pa je za te ukrepe namreč pravšnji. Tako pa imamo še vedno zlasti silne težave v zdravstvu, ki se dnevno kopičijo.”

  • Si je Šarec izbral dober čas za odstop?

“Glede na to, kakšen kaos je imel v vladi, da so koalicijski partnerji med seboj dnevno obračunavali in da ni bilo nobenih resnih ukrepov, je bil to zadnji čas za odstop. Tudi sicer, zdaj so mu ankete še nekaj kazale. Rezultati so se mu zadnjega pol leta namreč ves čas rahlo slabšali in če bi z odstopom še čakal, bi imel izhodišče za volitve še slabše. S tega vidika je izbral dober čas. A davkoplačevalci in vsi drugi, ki spremljamo zgodbo o ne vladanju in stagnaciji države, smo tudi lahko zadovoljni, da je do tega odstopa prišlo. Potrebujemo namreč vlado, ki se bo ukvarjala z vsebino in ključnimi problemi ter imela jasno vizijo.”

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 1.224 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu