Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Krivec: »Ali vi sploh veste, o čem govorite? To niso heci in na tak način se reforme enostavno ne dela.«

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:53 pop

Da preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države so Borut Sajovic (Svoboda), Predrag Bakovič (SD) in Nataša Sukič (Levica) v kolegiju predsednice državnega zbora danes izglasovali, da bodo po nujnem postopku uzakonili že tretji prispevek, ki ga bo zbiral zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Po obveznem in dopolnilnem zavarovanju bi ZZZS zbiral še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Proti odločanju po postopku za izredne razmere sta bila Daniel Krivec (SDS) in Janez Cigler Kralj (NSi).

Sajovic: »Roka, ki dela in pomaga, naredi več dobrega kot usta, ki molijo in kritizirajo.«

Vladna koalicija namerava obremeniti vse: zaposleni s povprečno bruto plačo, ki je nekaj čez dva tisoč evrov bruto, bi letno plačal okoli 500 evrov več kot doslej, sam bo plačal odstotek bruto plače vsak mesec, še odstotek pa dodatno delodajalec. Enako velja za kmete in samostojne podjetnike. Upokojenci pa bi plačevali nekaj manj: odstotek od neto pokojnine.

Generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl Foto: DZ/Matija Sušmik

Generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl je, ko je pojasnjevala, zakaj predlagajo nujni postopek odločanja o novem prispevku, ocenila, da gre za izjemno obsežen nacionalni projekt, ki vpliva tudi na ostale stebre socialne varnosti, zadeva večji del populacije in ima velike finančne posledice. Cigler Kralj in Krivec sta ugovarjala, da je Kolenko Helblova nanizala argumenta, zakaj tega zakona parlament nikakor ne bi smel sprejemati po nujnem postopku, saj gre za zelo obsežno reformo, ki bo vplivala na številne vidike družbenega življenja, na številne podsisteme, povezana in soodvisna pa je od številnih drugih reform, ki jih tudi še nimamo, zdravstvene, pokojninske, še kakšnih, kar zahteva premislek in poglobljeno razpravo. Pa tudi nobenih izrednih razmer ni opaziti, sta opozorila.

Nujni postopek odločanja parlamenta je po poslovniku mogoč, kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države.

Danijel Krivec (SDS), Janez Cigler Kralj (NSi) in Borut Sajovic (Svoboda) Foto: DZ/Matija Sušnik

Borut Sajovic (Svoboda) je podporo hitremu uzakonjanju po postopku za vojne in naravne katastrofe napovedal tako:

“Glejte, o tem zakonu govorimo 10 let. Bil je čas, da ga izvedete in preizkusite v praksi, pa seveda tega niste storili. Poglejmo, kaj je bilo vse narejeno, da bi mi s to zgodbo ne šli naprej. Sklican je bil referendum. Koliko že? 62 odstotkov državljanov se je z našo odločitvijo strinjalo. Roka, ki dela in pomaga, naredi več dobrega kot usta, ki molijo in kritizirajo. Sprejeli ste zakon, eno samo lupino. Kaj ste v njej zapisali o financiranju? Nič. Da bo treba poiskati dodatne vire za financiranje enkrat v letu 2025 ali še naprej. Mi smo vaš zakon nadgradili, pripravili smo rešitev, ki jo vidimo kot optimalno, iz katerih virov vse zbrati sredstva. To se pravi, zakonu smo dali kar nekaj vsebine. Dolgotrajna oskrba je velika zgodba, v bistvu tudi reforma. Zanjo je treba imeti odločnost, pogum, predvsem pa na Triglav pride, kdor naredi prvi korak, ne kdor na leta govori o tem, da bo nekam šel.”

Krivec se je na Sajovičeve očitke odzval, da je prejšnja vlada sprejela zakon, prestavila pa je uveljavitev sedanja. Referendum je SDS zahtevala, da uveljavitve zakona ne bi prestavljali.

Cigler Kralj: »Slutim katastrofo.«

Na to, da bodo zdaj vladajoči kar sproti popravljali ureditev in določali nove dajatve, pa se je Krivec odzval tako:

“Očitno smo v sistemu, ko bo večina kar odločala in obremenjevala tiste, ki ustvarjajo, se pravi delovni del populacije, pa zdaj tudi upokojence, pa kmete, pa samostojne podjetnike. In če ne bo dovolj en odstotek, bomo čez eno leto napisali dva odstotka, saj to ni nič. Ne. Tako, nujni postopek, pa zadeva rešena. Ali vi sploh veste, o čem govorite? To niso heci in na tak način se tako obsežne reforme enostavno ne dela. Obremenjevati na segmentu davkov državljane na tak način in jih prepričevati, da to bo njihova naložba za starost in to obvezno uzakoniti in če bo premalo, bomo seveda dvignili, to je očiten način dela te vlade, ki pelje v to, da bodo državne finance kmalu ne samo pod vodo, ampak krepko pod vodo.”

Barbara Kolenko Helbl je odgovorila: “Zavračam ostro te očitke in katastrofične napovedi, kaj vse bo narobe s predlogom zakona, oziroma zakonom kot takšnim.” Opozorila je, da zakon iz časa prejšnje vlade že obstaja in nadaljevala: “Potrebno je nadgraditi zadeve, popraviti in jih prilagoditi v skladu s tem, kar smo ugotovili, da je potrebno narediti seveda sistemsko, da je potrebno administrativne ovire odpraviti, da je potrebno kadre zagotoviti. Gre v bistvu za ves sistem, ki ga vzpostavljamo in vzpostavitev je nujna glede na to, da je bilo pač konec leta 2021 predvideno, da se pravice uveljavijo 1. 1. 2024, financiranje pa sploh ni bilo predvideno, ni bilo zagotovljeno.”

Krivec ji je odgovoril: “Ko govorite o financiranju, bil je predviden tudi demografski sklad, v katerega bi se stekali kapitalski dobički… Najlažje je posegati v plače in v gospodarske družbe, ampak to je nevaren precedens. Samo to opozarjamo. In veliko virov je še, ki odtekajo in ki niso dobro usklajeni, zato so bile te reforme tudi mišljene, da morajo biti vzporedno. Ni samo ta zakon, je tudi, bi rekel, neka prevetritev socialnih transferjev, pa še drugih stvari, ki jih država namenja za te potrebe, je reforma zdravstva, kjer sami vidite, da očitno denarja je dovolj, ampak storitve so pa vedno slabše. In če bomo to samo nadaljevali v takem tempu, bomo dali približno dvakrat toliko denarja, storitev bo pa približno dvakrat manj. Včeraj so tudi, vsaj v medijih, centri za socialno delo jasno opozorili, da v tem zakonu se pravice zmanjšujejo.

Podobno je opozoril tudi Cigler Kralj, da je vladi potrebovala leto dni, da je pripravila zakon, ki je v osnovi skoraj enak zakonu prejšnje vlade, le nekaj zelo problematičnih stvari je dodanih in to zelo na hitro, brez javne razprave. “Pet delovnih dni je bilo za razpravo, izključili ste vse deležnike, to pomeni stroko, socialno varstveno stroko, centre za socialno delo, skupnost centrov, izključili ste izvajalce, ki so pravzaprav tisti, ki imajo na eni strani največ znanja, na drugi strani pa bodo morali ta zakon tudi izvajati in so že sedaj v težki situaciji, ko se spopadajo z draginjo, s pomanjkanjem kadrov. Cigler Kralj je opozoril, da tudi socialnega dogovarjanja ni bilo in predlagal, naj vlada umakne predlog za nujni postopek “kajti slutim katastrofo”.

Vlada predloga za nujni postopek ni umaknila. Sajovic, Bakovič in Sukičeva pa so ga v imenu svojih strank, ki imajo večino, izglasovali.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (13)

https-spletnicasopis-eu