Golob rešuje Vukovićevo, pocestniki pa Goloba

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:54 pop

Športne organizacije so ugrabljene. Šefa olimpijskega komiteja Franjo Bobinac in smučarske zveze Enzo Smrekar nimata nobenih mandatov svojih organizacij za prodajanje športne loterije tujcem, je ta teden odboru za finance ozadje prodaje športne loterije podjetjem iz davčnih oaz pojasnjeval predsednik fundacije za financiranje športnih organizacij Branko Zorman. Bobinac je nekdanji direktor Gorenja, ki je ob GEN-I Roberta Goloba in finančnem ministru Klemnu Boštjančiču financiralo vzporedno podjetje novinarke Siol.net in pozneje necenzurirane Vesne Vuković SEE M. & C. Vukovićeva je danes generalna sekretarka Svobode, ki se je ta teden presenetljivo znašla v težavah v vladajočim naklonjenim medijih. V skupini, ki bi ji Bobinac in Smrekar prodala športno loterijo, je tudi podjetje Emma Kapital, ki ga vodi Jiři Šmejc, sicer direktor češke družbe PPF, ki je preko PRO PLUS lastnik najbolj gledane televizije POP TV. Prodajanje je Bobinac začel po tem, ko se je lani decembra premier Golob srečal s Šmejcem, a tega ni prijavil KPK. Podjetja iz skupine PRO PLUS so, kot je objavila borza, po tem srečanju umaknila skoraj šestdeset milijonov težko tožbo proti državnemu Telekomu, ker jim je ta znižal leta 2016 za dvanajst krat povišano nadomestilo za predvajanje (petih) programov in vložil tudi tožbo za vrnitev dobrih dvanajst milijonov preveč plačanih nadomestil od leta 2017. 

Bobinca so lani po Golobovem prevzemu oblasti s predčasnimi menjavami naglo postavili za člana nadzornega sveta slovenskega državnega holdinga (SDH). Predlagal ga je finančni minister Boštjančič, potrdilo pa 42 poslancev. Pomisleke so imeli v SD in Levici, s katerima ni bilo usklajeno.

O tem, ali bosta Bobinac in Smrekar res prodala športno loterijo, pa zdaj spet odloča finančni minister Boštjančič, ki lahko zavrne soglasje. Odbor za finance parlamenta je brez glasu proti potrdil koalicijski sklep, da ne podpira te prodaje. Ostrejši sklep o tej nenavadni prodaji, ki ga je predlagala SDS, ta je tudi zahtevala razpravo in odločanje o tej privatizaciji v davčne oaze, pa so vladni poslanci zavrnili.

Depolitizacija Golobu spet propadla

V Svobodi pa se je med tem razvnel divji spopad ob generalni sekretarki Vesni Vuković. Počilo bi naj, je poročal Bojan Požar, ob zahtevi, da morajo poslanci Svobode pokazati telefone, da bi našla izdajalca, ki je novinarki Meti Roglič razkril, kako nameravajo vladajoči bliskovito podržaviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar so počeli na skrajno trapast način. Do septembra tega preprosto ne bi bilo mogoče izvesti. Niti teoretično. A možnih razlag, kaj je v ozadju, da se je Vukovićeva nenadoma znašla v težavah, je več. Posledice konflikta so se močno pokazale v medijih. Nenadoma smo lahko brali kritične članke o delu vlade. Na POP TV, kako si v Slovenski industriji jekla (SIJ), ki je v lasti ruskega oligarha, ta je blizu Vladimirju Putinu, izplačujejo visoke dobičke in nagrade vodstvu po tem, ko so dobili vladno pomoč, da ne bi propadli v času energetske krize, ki jo je povzročil prav Putin z napadom na Ukrajino. Za visoke nagrade in izplačila dobičkov so glasovali tudi predstavniki SDH. Saj veste, tam, kjer je Bobinac, ki prodaja športno loterijo podjetjem v davčne oaze. Delo se je razpisalo, kako bi se naj Vukovićeva morda celo mimo Goloba dogovarjala za uraden vstop NSi v koalicijo namesto Levice. V SDH, državnih podjetjih in pri onemogočanju, da bi SDS nadzirala vladajoče v parlamentu, je NSi že v tihi koaliciji. A ponudba prave koalicije, bi bila dogodek. Kritični članki čez Vukovićevo pa so se pojavili tudi na vse bolj depolitizirani RTV Slovenija, kjer je pričakovati, da bodo po hitrem postopku čez poletje ponovno odstavili odgovorno urednico Jadranko Rebernik. Z leve pogosto izvajajo čistke. In odpuščanja novinarjev. Krivijo pa druge. Kot pri Borutu Mešku, ki ga je na cesto vrgel Bojan Veselinovič. Eugenija Carl, sodelavka nekoč urednice na TVS, danes pa poslanke Svobode Mojce Pašek Šetinc, je objavila zelo kritično kolumno o Vukovićevi. To:

Carlova ni problematizirala le, zakaj je generalna sekretarka Svobode Vukovićeva obiskala nacionalni preiskovalni urad, kamor sta z Golobom na vrh postavila Darka Muženiča. Opozorila je celo, da generalna sekretarka Svobode tudi po letu dni še kar ni pojasnila 103.000, ki jih je dobila od Goloba iz GEN-I. Nenadoma so tudi novinarji na bolj levi opazili nenavadno prikrivanje razlogov za financiranje necenzuriranih novinarjev. Carlova ni bila edina zadnje dni.

Kolumna je pokazala, da ima depolitizacija medijev Goloba, za katero se je močno trudila tudi Pašek Šetinčeva, pomembne omejitve. Mediji postanejo takoj spet politični, kritični in celo pogumni, če je to v interesu vladajočih, ki “depolitizacijo” izvajajo. Na spletnih omrežjih so pristaši vladajočih kolumno Carlove razglasili za vzgled, kako so njihovi novinarji kritični do svojih lastnih oblastnikov.

Takoj, ko se ti sprejo med seboj.

Kaj je Vukovićeva počela na NPU, je sicer vredno pozornosti. Res je namreč nelogično, da bi na to institucijo prišla generalna sekretarka največje vladne stranke policistom nekoga malo ovajat. Če pa je to storila, je to tudi sporno, ker kaže na politično instrumentalizacijo policije. A za oster medijski odziv so lahko še drugi razlogi, denimo, ker je Golob s pomočjo svojega »povsem neplačanega« svetovalca Miloša Milovića odstavil primorsko navezo v policiji.

Del tega bi lahko bila tudi odstavitev Davida Antoloviča in drugih kadrov nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Carlova je s Primorske. Njen revolt je po tej razlagi posledica tega, da je celotna primorska klika v težavah. Po nekaterih informacijah je bila del tega obračuna že prej odstavitev državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Tilna Božiča, kjer je pestro dogajanje Bojan Požar opisal tako: “Ko je Borut Sajovic, vodja poslanske skupine GS, na sestanku koordinacije takrat dejal, da je poslanska skupina GS proti zamenjavi Tilna Božiča, državnega sekretarja na ministrstvu za finance, se je Vukovićeva samo nagnila naprej in rekla Sajovicu, ti bom jaz vse kasneje pojasnila. Prvi poslanec GS je nemudoma utihnil, Božič pa seveda odletel.”

Božiča je v preteklosti NPU preiskoval ob davku na tonažo, s katerim bi imeli koristi ladjarji s sedežem v davčnih oazah. Vladarji imajo radi podjetja v davčnih oazah. Tam je mogoče veliko skriti. In potem plačati. Tudi medije.

Ugodnejšo obdavčitev je Božiču dvakrat ustavil državni svet. Obakrat v času, ko tudi praznujemo Božič. Za veto je bilo 23. 12. 2020 38 svetnikov in nobeden proti. Leto prej, 24. 10. 2019, je za veto glasovalo 21 svetnikov, sedem proti. Obakrat je po vetu ugodnejša obdavčitev v državnem zboru propadla.

Primorska naveza, ki je močna v policiji, pa tudi na vrhu pravosodja, je dobila po prstih. NPU, ki ga je zdaj obiskala generalna sekretarka Vukovičeva, kar je sprožilo veliko čudenje, postopka proti Božiču na koncu ni sprožila.

NPU in policija sta za Goloba pomembna, ker ga lahko v težave spravita s preiskavo njegovih poslov v GEN-I, tudi tistih na Balkanu. Ker gre tam za milijonske mednarodne posle, ki jih preverjajo tudi veliko večje in sposobnejše organizacije od slovenskih, zaradi tega kljub čistkam na vrhu policije in medijev, ki jih izvajata Vukovićeva in Golob, zapletov čisto na vrhu vlade v prihodnje ni mogoče izključiti. Golob se Vukovićevi kljub medijskim pritiskom doslej tudi ni odrekel.

Pocestniška propaganda

Odstavil pa ni niti ministra za zdravje Daniela Bešič Loredana, ki nam je razkril, da je bil interventni zakon za skrajševanje čakalnih vrst uspeh. Ko so zakon sprejemali, smo lahko poslušali, kako se bodo čakalne vrste v letu dni prepolovile. Z več kot sto milijoni evrov težko “intervencijo” vladajočih so se za polovico podaljšale. Če ne bi intervenirali, bi bilo še huje, je minister pojasnil, v čem je uspeh njegove politike. Ko je to postalo znano, smo lahko opazovali, kako so v Tarči Erike Žnidaršič za težave in neuspehe vlade obtoževali opozicijo, ki menda na vso moč brani ministra. Za pocestniško propagando so tja povabili kolesarja Jaša Jenulla, ki o zdravstvu sicer nima pojma, ga pa predstavljajo kot nekakšen glas ljudstva. Skoraj božjega odposlanca. Podoben božji odposlanec je v medijih pogosto še Nika Kovač, ki vodi levičarski zavod 8. marec, ki se občasno zavije v molk, če kdo preverja njihove trditve. Zdi se, da v tem primeru zaradi tega, ker preprosto lažejo:

V Tarči je bil ob Jenullu iz ceste še Golobov svetovalec Erik Brecelj, ki pa je ugleden zdravnik. Brecelj je zahteval odstop Bešič Loredana. Ni ga (še) dočakal.

Še bolj pa se je vladajočim zalomilo, ko so nameravali do septembra na vrat na nos podržaviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ko je po opoziciji še vlada ugotovila, da je to neizvedljiva norost, so podržavljenje prestavili na začetek prihodnjega leta. Za čuda za nerazumnost vladajočih mediji še niso obtožili opozicije.

Celo največji pocestniki so obmolknili.

“Reforma” s podržavljenjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo vsaj tako uspešna kot je bilo interventno skrajševanje čakalnih vrst, ki so se podaljšale. Finančni minister Boštjančič je ta teden povedal, da na ministrstvu nasprotujejo proračunskim varovalkam za pokrivanje lukenj, a pri podržavljenju dopolnilnega zavarovanja takšno varovalko podpira, ker je omejena le na eno leto in tudi po vsoti le na slabe četrt milijarde evrov.

Ni pa minister povedal, kaj bo, če bo potrebnega več denarja in od kod bo denar naslednje leto, ko bo zanesljivo spet luknja.

Lahko pa sklepamo: povišali bodo prispevke, plačal bo proračun ali pa zdravstvo ne bo delovalo in bodo čakalne vrste še daljše.

Zgodi se lahko celo vse od tega.

Kar bo, kot smo izvedeli že v primeru Loredana, velik uspeh vladnih reform, ker bi lahko bilo še slabše.