Priprava ofenzive, sprenevedanje Lavrova in uničen slovenski M-80A

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:35 pop

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pripotoval ZDA, ker Rusija prevzema vodenje varnostnega sveta OZN. Ker ZDA niso v njegovi delegaciji vstopa v ZDA dovolile ruskim novinarjem, da bi poročali o nastopu Lavrova, je ruski zunanji minister napovedal “ostre protiukrepe”, ZDA pa očital, da omejuje svobodo medijev. Ne bomo pozabili in ne oprostili, je Lavrov parafriziral odziv ukrajinskih oblasti na ruska grozodejstva v njihovi državi. Rusija slovi po dramatičnih ukrepih proti tujim novinarjem. Očitki ZDA so še posebej nenavadni, ker so v zadnjih tednih Rusi celo aretirala novinarja Evana Gershkovich, ki je za Wall Street Journal poročal o stanju gospodarstva in razkril, da je položaj povsem drugačen kot ga propagandno slika Kremelj. Obtožili so ga vohunjena. Da onemogoča delo kritičnim novinarjem v Rusiji z zavračanjem izdaje dovoljenj, pa je stara praksa Rusije. Ko sem leta 2006 postal odgovorni urednik Dela, so na ta način Rusi že dolgo onemogočali delo takratnemu dopisniku časopisa iz Moskve Branku Sobanu. Niso mu, ko je bil nekaj časa na obisku v domovini, več dovolili vrnitve. Preveč kritičen je bil. Pomagal ni niti pogovor s takratnim ruskim veleposlanikov Mihailom Vaninom na ruski ambasadi. To je politika Lavrova, ki se zdaj pritožuje. Uspelo pa mi je s pomočjo zunanjega ministra Dimitrija Rupla pozneje doseči vsaj še enkratno pot Sobana v Moskvo v uradni delegaciji naše države, da je lahko vsaj pospravil svoje stvari.

Takrat še ni bilo zasedbe Krima ali vojne v Ukrajini.

Pomen težko prehodnih močvirij

Ob Ukrajini je še naprej veliko ugibanj, kje bi se lahko začela ofenziva. Že manjše spremembe, ko so denimo Ukrajinci zavzeli nekaj otokov in močvirnatih območjih na južni strani reke Dneper, sprožajo obsežna ugibanja. Na tem področju je težko oskrbovati celo ukrajinsko pehoto, ki je tja prišla. Resen protinapad pa je zaradi obsežnih močvirnih območij in rek tam malo verjeten. Več obstreljevanj in premikov Ukrajincev pa je opaziti na različnih območjih. Del priprav na večje operacije so tudi številne dezinformacije.

Na družabnih omrežjih zadnje dni spet krožijo posnetki orožja, s katerim je Slovenija pomagala Ukrajini pri obrambi. Objavljen je posnetek enega od uničenih slovenskih pehotnih oklepnikov M-80A, ki jih je naša vojska dobila še iz časov Jugoslavije in jih je 52 imela v rezervi, podarili pa smo jih lani Ukrajini 35. Nekaj jih je bilo doslej že uničenih. To je del vojne. Posnetek onesposobljenega pehotnega oklepnika je takšen:

Lani bi država lahko, ker je pogodbo obrambni minister Matej Tonin že podpisal, dobila veliko sodobnejše in za vojake varnejše evropske oklepnike 8×8 Boxer, a se jim je nova vlada Roberta Goloba takoj odpovedala. V preteklosti so na zahtevo Levice, ki je za izstop iz Nata, nakupe podobnih oklepnikov podobno hitro preklicali že večkrat. Ni mogoče izključiti, da bo država morala tokrat za odpoved pogodbe plačati celo kazen. Če bi vztrajali pri pogodbi, bi lahko te oklepnike prepustili drugim državam v Natu, ki bi jih po pogojih, ki so bili doseženi, takoj kupile, ker zaradi vojne v Ukrajini najsodobnejših oklepnikov na mejnih področjih z Rusijo primanjkuje in jih hitro ni mogoče dobiti.

Uničeni M80A je jugoslovansko amfibijsko vozilo, ki lahko brez posebnih priprav in predelav prepluje vodne površine s hitrostjo do sedem kilometrov na uro. Izdelanih je bilo skupaj okoli 800 takšnih vozil, ki so bila del krvavih spopadov ob razpadanju Jugoslavije. Iz časov Jugoslavije jih je več kot sto podedovala Hrvaška, Srbija več kot petsto, BiH pa več kot 30. Vozilo, ki so ga izdelovali za jugoslovansko vojsko, ni bilo kopija kašnega ruskega oklepnika. Že od začetka je delno vsebovalo tudi francosko tehnologijo. Motor je imel, denimo, enak kot francoski AMC-10P. Pozneje je vozilo M-80 dobilo močnejši nemški Daimler-Benz motor in z njim oznako M-80A.

Zakaj so amfibijska vozila v Ukrajini pomembna in kako okolje vpliva na začetek ofenzive, kažejo posnetki iz območja Zaporožja, kjer bi se ofenziva lahko začela. Vojake tam ustavlja hudo blato:

Spopadov še ni konec v Bahmutu, ki ga ruska vojska poskuša osvojiti že čez celotno zimo, pa jim kljub velikanskim žrtvam še kar ni uspelo. Gre za majhno mesto, ki je imelo pred vojno okoli 70.000 prebivalcev. Danes jih praktično ni več. Rusi, ki trdijo, da območje »osvobajajo«, so ga razrušili. V vojnah imajo praviloma vojske, ki napadajo, veliko večje izgube, a lahko ni niti branilcem, še posebej, ker so Rusi v spopade poslali tudi najboljše, kar še imajo v redni vojski in skupini Wagner.