Vlada podprla Šketo, ki je šel v Moskvo tik pred napadom na Ukrajino
|Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:37 pop
Za generalnega tožilca za še šest let vlada podpira Draga Šketo, ki se je za vodenje tožilstva edini prijavil. O imenovanju Škete bo na predlog državno tožilskega sveta odločal državni zbor. S precej zamude pa je vlada včeraj parlamentu predlagala še spremembo zakona o državni upravi, s katero bi ministrstva, ki so ta teden že dobila ministre, sčasoma dobila še pristojnosti, da bodo lahko tudi kaj delala. V preteklosti so v parlamentu pristojnosti zaposlenih na ministrstvih spreminjali hkrati z višanjem ali nižanjem števila ministrov v zakonu o vladi.
Šketa lani januarja na proslavi tožilcev pri Putinu
Šketa je lani nekoliko osramotil državo, ko je tik pred napadom Rusije na Ukrajino v začetku januarja odpotoval v Moskvo na proslavo ob 300 obletnici ruskega tožilstva, kjer je z vodjo ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom podpisal dogovor o sodelovanju. Krasnov je bil takrat na spisku oseb, za katere zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi (zamrznitev sredstev in gospodarskih virov …) v vseh državah Evropske unije. Del proslavljanja obletnice tožilstva v Moskvi je bil tudi sprejem pri Vladimirju Putinu. Šketa je, ko sem javnost opozoril na nenavadnosti obiska med 11. in 14. 1. 2022, zanikal, da bi bil v Moskvi na obisku pri Putinu. S tožilstvo so zapisali: “Generalni državni tožilec nikoli doslej ni bil na obisku pri predsedniku Vladimirju Putinu. Med svojim obiskom se je udeležil osrednje slovesnosti ob 300 letnici tožilstva Ruske federacije, ki jo je predsednik Putin otvoril z nagovorom. Na tej slovesnosti so bili prisotni generalni tožilci in predstavniki pravosodja iz več kot 30 držav, prav tako kot predstavniki različnih organizacij, med drugim Mednarodnega združenja tožilcev (IAP), OECD in Sveta Evrope.”
Naše pravosodje in levosredinske vlade so v preteklosti slovele po številnih srečanjih na najvišjih ravneh z ruskimi oblastmi, česar druge evropske države po okupaciji Krima in stopnjevanju napetosti niso počele. V Sloveniji so se kar vrstili obiski Putina in Lavrova, pa tudi šefov ruskih pravosodnih oblasti.

Slovenski politiki in pravosodni funkcionarji pa so te obiske tudi vračali. Na vseh se je praviloma pojavljal tudi Zoran Janković:
Ko gre za Evropske države je bil v Moskvi ob Šketi lani še slovaški generalni tožilec Maroš Žilinka, njegov obisk so kritizirali slovaški poslanci in njihovi poslanci v Evropskem parlamentu in zahtevali tudi odstop. Žilinka je bil edini predstavnik vrhov tožilstev iz višje grajske skupine, v tej so Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška, ki je januarja odpotoval v Moskvo.
V Sloveniji je bilo zaradi obiska Škete manj razburjenja kot na Slovaškem.
Lanska obsežna ruska invazija na Ukrajino, s katero je Rusija nadaljevala svoje prejšnje zasedbe ozemelj sosednje države, se je začela 24 februarja 2022, torej mesec in pol po tem obisku slovenskega generalnega tožilca v Moskvi.
Ko gre za obiske najvišjih politikov je bil v Moskvi nazadnje Marjan Šarec, ki je kmalu za tem vrgel puško v koruzo in odstopil kot šef vlade. Ravno proslavljamo obletnico tega nenavadnega dogodka.
Pa še sprememba zakona o državni upravi
Z velikansko zamudo se je vlada včeraj odločila parlamentu predlagati spremembo zakona o državni upravi, s katerimi bodo ministrstva, ki so ta teden že dobila ministre, sčasoma dobila še pristojnosti, da bodo lahko karkoli delala. V preteklosti je bilo običajno, da se je hkrati s spremembo vlade ob večanju ali manjšanju števila ministrstev, spreminjalo tudi to, za kaj so posamezna ministrstva pristojna. A tokratni vladi se ne mudi in tega ni predlagala hkrati. Parlamentu predlog pošiljajo s kakšnih osem mesecev zamude, zdaj pa pričakujejo, da ga bo ta sprejel po nujnem postopku, da bi nova ministrstva in novi ministri lahko čim prej kaj delali. Za lastno odločitev, ko sprememb niso predlagali skupaj s popravkom zakona o vladi, pa obtožujejo opozicijo, ki je o spremembi zakona o vladi zahtevala referendumsko odločanje ljudi.
Iz vlade so to, da so končno parlamentu predlagali tudi spremembo organiziranosti ministrstev, pojasnili tako: “Sprejem novele zakona o državni upravi, ki določa pristojnost posameznih ministrstev ter prenos pristojnosti oziroma delovnih področij, bo omogočil začetek delovanja vlade v skladu z organizacijo, kot jo je s spremembo zakona o vladi sprejel državni zbor. Uveljavitev sprememb zakona o vladi in posledično zakona o državni upravi se je odložila zaradi naknadnega zakonodajnega referenduma, kjer pa je bila volja ljudstva jasna. Nenazadnje je tudi iz razloga referendumske odločitve pomembno, da vlada lahko čim prej začne delovati v skladu s spremembami zakona o vladi, ki so bile potrjene v okviru zakonodajnega referenduma.”
Komentarji (1)
Disqus Comments (3)