Dosežek: Levica z vlado na ustavno sodišče sama proti sebi, kar zakon prepoveduje

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:18 pop

Napoved premiera Roberta Goloba v intervjuju za Dnevnik, da si bodo koalicijski partnerji po vetu državnega sveta premislili in ne bodo vztrajali pri napovedih, da ne bodo podprli ustavno spornih rešitev, se je uresničila. 48 poslancev je po vetu državnega sveta ponovno potrdilo spremembo zakona o finančni upravi, ki finančnim inšpektorjem omogoča rabo sledilnih naprav brez sodnih odredb in resnega nadzora. Koalicija je za predsednika vrhovnega sodišča izvolila Miodraga Đorđevića, potrdili pa so tudi osem novih ministrov v vladi, ki bo po novem imela namesto 14 kar 19 ministrstev. Razplet glasovanja o Đorđeviću je bil takšen:

Levica si je premislila in je zdaj za kršitev zakona

Iz SD Tanje Fajon so pred glasovanjem napovedali, da se bodo tudi po vetu vzdržali o dopustnosti tajnega sledenja brez sodnih odredb in vsakega nadzora. Presenetili pa so iz Levice Luke Meseca, od koder so sporočili, da so si premislili in da bo spremembo podprli, sporen člen pa nemudoma poslali v presojo ustavnemu sodišču s predlogom, da ustavno sodišče zadrži izvajanje.

Da poslanci, ko uzakonijo rešitev, od ustavnega sodišča zahtevajo, da ustavi veljavnost njihove odločitve in presodi ustavnost, ker menijo, da so sami kršili ustavo, je hudo nelogično in pravno sporno ravnanje. Tožili bodo sami sebe, ker menijo, da so kršili ustavno ureditev. In potem se bodo tam še branili pred lastno obtožbo. Zakon o ustavnem sodišču to celo izrecno prepoveduje. Tako:

Zakone sprejemajo poslanci, ki zdaj napovedujejo, da bodo storili, kar so prepovedali. Napoved, da bodo pred ustavnim sodišče z vlado tožili sami sebe, je bila takšna:

Milan Jakopovič (Levica): “Kljub podanemu mnenju zakonodajno-pravne službe, ki sicer pravi, da očitek o neustavnosti 18.a člena kot razlog za zahtevo po ponovnem odločanju s strani državnega sveta ne zdrži, saj ocenjuje, da so pravice ustrezno varovane, v kolikor so upoštevane vse varovalke v zakonu, smo sklenili, da zakon v ponovnem odločanju podpremo ob dogovoru, da hkratni sporni 18.a člen s predlagateljem, torej Vlado, nemudoma pošljemo v ustavno presojo s predlogom za zadrževanje njegovega izvajanja. Na tak način bo pomemben zakon vseeno stopil v veljavo, potencialno ustavno sporno določbo pa bo pretehtala edina institucija, ki lahko presoja ustavnost zakonodaje.”

Za je bilo, ko so glasovali, 48 poslancev, 22 pa proti. Po strankah je bil razplet takšen:

Veto je konec decembra izglasovalo 28 svetnikov, le dva sta bila proti. Da bi omogočili tajno sledenje tovoru brez sodnih nalogov in nadzora so lani v državnem zboru izglasovali le poslanci Gibanja Svobode Roberta Goloba. Poslancih koalicijskih SD Tanje Fajon in Levice Luke Meseca pa so se takrat vzdržali in po vetu napovedali, da bo pri tem tudi ostalo. Danes ni. V opozicijskih SDS Janeza Janše in NSi Mateja Tonina so bili že prvič proti in so opozarjali na kršitev ustavnih načel. Enako so v SDS in NSi ravnali tudi danes.

Novost danes je bila, da sta za potrditev zakona glasovala oba predstavnika narodnosti, ki sta se prvič vzdržala.

Po teh zapletih je koalicija izvolila devet novih ministrov, ki so že prisegli. Razširjena vlada pa se je tudi že slikala. Videti so s predsednico državnega zbora tako:

Dosežek premiera in vladne koalicije, da so imenovali šefe petih novih ministrstev in še štiri s spremenjenimi pristojnostmi, je pozdravila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pozdrav je namenjen vladi, ki jo sestavlja 19 ministrov, moralo bi jih biti 20, a je vlada trenutno brez ministra za notranje zadeve po odstopu Tatjane Bobnar: