Zaradi pozivov k umoru Janše Tomšič na sodišču
|Last Updated on: 26th februar 2023, 02:03 pop
Na okrajnem sodišču v Ljubljani bo glavna obravnava proti Ludviku Tomšiču, ki jo je sklicala sodnica Jerca Oblak zaradi vpitja, da je treba Janšo takoj ubiti. Tomšič je na protestih pristašev levo-sredinskih strank proti izgubi oblasti, ko je nastajala prejšnja vlada, dalj časa javno pozival k umoru Janeza Janše (SDS) s spodbujanjem skandiranja “Ubi Janšo” in s ponavljanjem trditve, da je treba “Janšo takoj ubiti”. Ta poziv je izrekal kar v kamero Vladimirja Voduška. Pozneje so bili takšni protesti, na katerih so tudi z množično natisnjenimi plakati pozivali k smrti, skoraj vsak teden ob petkih. Znani so kot “kolesarski”. Glavna obravnava na sodišču bo ob 12.30. V pregledu dogodkov sodišča je določena tako:

Sodni postopek je presenečenje, iz tožilstva mi je namreč maja 2020, ko sem prosil za pojasnilo, ali bodo po policijski preiskavi sprožili postopke proti protestnikom, ki so pozivali k umorom, višja državna tožilka Katarina Bergant sporočila, da je postopke zaradi napisov, ki so pozivali k smrti (smrt janšizmu, svoboda narodu) zavrgla, ker na tožilstvu menijo, da pozivi k smrti pristašev določene stranke ali politika niso kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, ki se preganja po uradni dolžnosti. Odločili so se pa tudi, je še sporočila Bergantova, da ne bodo preganjali niti pozivov Ludvika Tomšiča k umoru Janeza Janše. Teh pozivov na tožilstvu niso razumeli kot spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, dogajanje so preverjali kot grožnjo Janši osebno, tam pa je postopek mogoč le, če bi ga Janša proti Tomšiču tudi sprožil osebno, česar pa ta ni storil, je zapisala Bergantova.
Janez Janša se je na odločitev tožilstva pred dvema letoma odzval tako:
Na glavno obravnavo je kot priča zdaj povabljen tako:

Odgovor, da sodnega postopka tožilci proti Tomšiču ne bodo sprožili, je bil pred dvema letoma takšen:
“Na tožilstvu vedno še posebej skrbno preučujemo vse morebitne grožnje ali pozive k uboju kateregakoli posameznika, predvsem s stališča podanih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po členu 135 KZ-1. Navedeno kaznivo dejanje pa se pregaja na predlog oškodovanca, ki je zakonska procesna predpostavka, da policija in tožilstvo sploh lahko pričneta predkazenski postopek. V primeru, ko je imenovani oškodovanec zaradi groženj podal predlog za pregon, je tožilstvo že v okviru dežurne službe pridobivalo odrebe v smeri zavarovanja podatkov in odkritja identiete storilca kaznivega dejanja. V zvezi z dogajanji na shodih, oškodovanec takšnih predlogov za pregon ni podal. Ker se uvedba kazenskega postopka lahko predlaga le zoper znano osebo, tožilstvo, ki ni organ odkrivanja, temveč organ pregona, morebitnega kazenskega pregona tudi ne more začeti zoper neidentificiranega udeleženca ali udeležence shoda. Ugotovitev identitete posameznika, ki je kot udeleženec shoda s svojim ravnanjem morebiti izpolnil zakonske znake katerega od kaznivih dejanj, ki se preganja po uradni dolžnosti, je pomembna tudi zaradi dejstva, da je v slovenskem kazenskem pravu sprejeto temeljno načelo subjektivne ali krivdne in ne objektivne odgovornosti. Lep pozdrav
dr. Katarina Bergant višja državna tožilka”
135. člen kazenskega zakonika, zaradi katerega zdaj poteka postopek proti Tomšiču in je sklicana glavna obravnava, določa:
“Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog.”
Nenavaden del sporočila tožilstva pred dvema letoma je bil, da so govorili o neidentificiranem udeležencu shoda, ki naj bi grozil Janši. Čeprav smo v medijih poročali, da je grozil Ludvik Tomšič. Podobno niso bili neznani nosilci plakatov z napisom “Smrt janšizmu, svoboda narodu”. Pogosto je bil med tistimi, ki ta napis prenašajo, politični aktivist levice in znani “vstajnik” Igor Bricelj, menda tudi nekdanji policist v pokoju. Ta sivolasi mož je bil tudi na znameniti seji programskega sveta RTV, kamor je skupina pristašev Mojce Pašek Šetinc in Evgenije Carl vdrla v znak protesta, ker je programski svet nameraval razpravljati o poročanju Eugenije Carl, ki je SDS podtikala povezave s fašizmom. Kot odziv na tisto poročanje je Janša na družabnem omrežju objavil sporočilo o odsluženih Milanovih prostitutkah, zaradi česar sta ga Carlova in Mojca Pašek Šetinc tožili:

S tem napisom pa je Bricelj že pred tem mahal pred parlamentom, kjer sem ga posnel. Pozneje se je množično natisnjen transpartent z enako vsebino pozivanja k smrti pojavljal tudi na politkolesarskih protestih.

Komentarji (1)
Disqus Comments (1)