Ustavni sodniki ustavili čudno sanacijo milijardnega greha vlade A. Bratušek

Last Updated on: 13th marec 2022, 10:44 dop

Soglasno so ustavni sodniki v celoti zadržali zakon, s katerim je prejšnja vladna koalicija poskušala popraviti krivico lastnikom okoli milijarde evrov vrednih delnic in obveznic bank, ki so jih v času vlade Alenke Bratušek zaplenili. Lastniki tega premoženja pa se, ker je bila takšna ureditev, niso mogli braniti na sodiščih.

Grehe naj plača kar centralna banka

Po sodbi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da učinkovitega pravnega varstva ni bilo, bi možnost sodnih sporov morala zagotoviti že prejšnja vlada Mira Cerarja pred tremi leti. A zgodilo se je še šele konec lanskega leta in to na hudo sporen način. Opozicijski poslanci in celo posamezni iz vladne strani so svarili, da je namen vlade uzakoniti tako nesmiselne rešitve, da bi zanesljivo padle na ustavnem sodišču, ker vladajoči nimajo namena nič rešiti, cilj je le preložiti plačilo odškodnin na prihodnje vlade.

Morebitne odškodnine zaradi napačne sanacije bank so naložili kar banki Slovenije. Odškodninski odgovornosti sta Banka Slovenije in Evropska centralna banka ostro nasprotovali in takoj napovedali spore proti temu pred ustavnim sodišče in na ravni EU.

Zakon je ustavil državni svet. Veto je manjšinska koalicija Marjana Šarca odpravila s pomočjo nacionalistov Zmaga Jelinčiča (SNS). Razplet glasovanja je bil takšen:

Iz LMŠ je proti glasovala podpredsednica DZ Tina Heferle. Iz SMC pa Dušan Verbič.

Druga precej sporna rešitev pri odpravi grehov sanacije bank vlade Alenke Bratušek, ki jo je zdaj ustavilo ustavno sodišče, je, da bodo nekdanji lastniki svoje pravice lahko branili le na sodišču v Mariboru. Čeprav bo večina sporov proti bankam s sedežem v Ljubljani.

Nesmiselna sanacija, zdaj pa še socialne odškodnine

Da bi vse skoncentrirali v Mariboru so predlagali iz vrhovnega sodišča, iz katerega pa so hkrati tudi opozarjajo, da bo težko.

Na predlog Maše Kociper (SAB) pa zakon določa še, da lahko posamezniki, ki so imeli plače nižje od povprečnih, od banke Slovenije zahtevajo kar pavšalno povrnitev 80 odstotkov vrednosti obveznic in to brez sodnega ugotavljanja, ali ni bila morebiti zaplemba upravičena. Nenavadna so ta “socialna” pavšalna povračila pri Probanki in Factor banki, ki sta bili v lasti levih tajkunov, a sta povsem bankrotirali, vlada Alenke Bratušek pa ju je sanirala s skoraj pol milijardnim nakazilom iz proračuna in ju pozneje kontrolirano ukinila, dejansko pa prenesla na slabo banko. Če te precej nepotrebne državne sanacije ne bi bilo, obvezničarji tam ne bi imeli nobene možnosti zahtevati povračil.

Za zadržanje zakona v celoti, dokler ne presodijo ustavnosti zakona, so glasovali predsednik Rajko Knez, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Klemen Jaklič, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen.

Sklep je takšen:

1. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje Zakona o
postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
2. Odločitev iz 1. točke izreka se izvrši tako:
– da se do končne odločitve Ustavnega sodišča prekinejo pravdni postopki iz 25. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank;
– da do končne odločitve Ustavnega sodišča ne teče zastaranje odškodninskih terjatev iz prvega odstavka 350.a člena Zakona o bančništvu;
– da do končne odločitve Ustavnega sodišča ne teče rok za vložitev tožbe iz
drugega odstavka 6. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank;
– da Banka Slovenije do končne odločitve Ustavnega sodišča s svoje spletne
strani brez odlašanja odstrani objave po 10. členu Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank;
– da Okrožno sodišče v Mariboru do končne odločitve Ustavnega sodišča s svoje spletne strani brez odlašanja odstrani morebitne objave po desetem odstavku 25. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank;

– da upravljavec podatkovne sobe do končne odločitve Ustavnega sodišča opusti obdelavo, razen hrambe, prejetih gradiv iz prvega in tretjega odstavka 22. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, in prepreči dostop do teh gradiv;
– da Okrožno sodišče v Mariboru do končne odločitve Ustavnega sodišča opusti obdelavo, razen hrambe, prejetih podatkov iz drugega odstavka 46. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, in prepreči dostop do teh podatkov;
– da Agencija za trg vrednostnih papirjev in upravljavec podatkovne sobe do končne odločitve Ustavnega sodišča opustita obdelavo, razen hrambe, prejetih podatkov iz 20. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, in preprečita dostop do teh podatkov;
– da upravljavec podatkovne sobe do končne odločitve Ustavnega sodišča opusti obdelavo, razen hrambe, prejetih podatkov iz prvih štirih odstavkov 21. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, in prepreči dostop do teh podatkov.

Celotno odločbo ustavnega sodišča lahko preberete tukaj: