Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Evropsko sodišče: Hitra vračanja migrantov pri množičnih “črnih” prestopih meje so dopustna

(Last Updated On: 17/02/2020)

Ko množica migrantov ilegalno prestopi Schengensko mejo, nimajo pravice do individualne obravnave, je prejšnji teden razglasilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), kar je najbrž precejšen šok za naše ustavno sodišče in levi del državnega zbora. Naše ustavno sodišče je namreč odločilo natančno obratno, ko je razveljavilo člen zakona o tujcih, ki je določal, da lahko naša država v izjemnih primerih omeji pravice do individualne obravnave na način kot ga s sodbo zdaj izrecno dopušča ESČP. Da omejitve niso dopustne, je odločilo osem naših ustavnih sodnikov sklicujoč se prav na evropsko ureditev in dosedanje sodbe ESČP.

ESČP pritrdilo Györkös Žnidarjevi in ne Brglezu

Spor pred evropskim sodišče je potekal proti Španiji, ki je množično vračala migrante, ki so ilegalno vstopala v njeno enklavo Melilla. Sprožila sta ga migranta iz Malija ter Slonokoščene obale, ki sta nezakonito prečkala mejo. Člen zakona o tujcih, ki je pri nas omogočal nekaj podobnega, a le v izjemnih primerih, pa je septembra lani razveljavilo osem naših ustavnih sodnikov: Rajko Knez, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič Horvat, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik, Marko Šorli in Katja Šugman Stubbs. Proti je bil Klemen Jaklič.

Spor je sprožila prejšnja varuhinje človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ustavno sodišče pa je najprej soglasno zavrnilo, da bi zadržalo izvajanje te dopolnitve zakona, ki državi omogoča zaprtje meje, če bi se ponovil večji migrantski val, kakršnega smo nekoč že doživeli, ko so množice povsem preplavile mejne kraje in so stvari za nekaj časa policiji celo nekoliko ušle iz rok. Lani pa Nussdorferjevi potem pritrdilo in možnost hitrega vračanja migrantov na Hrvaško črtalo.

Ob uzakonjanju možnosti hitrega vračanja migrantov v izjemnih primerih je pred tem v prejšnjem mandatu DZ prišlo do ostrega spora med notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar in šefom DZ Milanom Brglezom. Oba sta bila takrat še v SMC. Brglez, ki je pozneje prestopil v SD, je bil z levim delom dvorane DZ proti možnosti hitrega vračanja, enako kot večina naših ustavnih sodnikov. Bivša notranja ministrica z desnim delom dvorane pa obratno.

Na odločitev ESČP se je ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki je pri presojanju našega ustavnega sodišča opozarjal, da dileme niso tako preproste kot meni večina, odzval tako:

Celotno sodno odločitev in ločeno mnenje Jakliča lahko preberete: tukaj.

Maročani množično prihajajo k nam

Še posebej zanimiva je sodba ESČP, ker se Maročani in drugi Afričani že dalj časa precej množično podajajo na pot v državo, ki slovi po odprtih mejah: v Slovenijo. Januarja, ko je za azil zaprosilo 235 migrantov, ki so jih policisti ujeli po nezakonitem prečkanju slabo varovane meje, jih je bilo največ, 107, prav iz Maroka. Večina teh migrantov zaprosi za azil, ker je znano, da jim naša vlada v tem primeru plača pot v Ljubljano in omogoči prosto gibanje, da praktično vsi potem zbežijo naprej.

Praviloma proti Italiji, kjer je mejni nadzor najslabši.

Podatki od kod je bilo januarja največ prosilcev za azil, so takšni:

Števil koliko migrantov so ujeli januarja, večino takoj vrnejo na Hrvaško, pa policija še ni objavila. Za daljše obdobje pa so številke takšne:

O zlorabah azilnih pravic vse pove grafika, ki kaže, da se je ureditev v celoti sprevrgla v vladni transport tujcev čez državo proti EU in da številke posameznikov na tej poti tudi hitro rastejo. Z rdečo barvo je označeno število ustavljenih primerov, ker je migrant, ki je zaprosil za azil, “izginil”:

Celotno sodbo ESČP si lahko v angleškem jeziku preberete tukaj:

Grand Chamber judgment N.D. and N.T. v. Spain - immediate return of migrants after unauthorised scaling of Melilla enclave fences_ no violation of the Convention (1)
Grand Chamber judgment N.D. and N.T. v. Spain – immediate return of migrants after unauthorised scaling of Melilla enclave fences_ no violation of the Convention (1)

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 2.198 times, 1 visits today)

Komentarji (2)

Disqus Comments (5)

https-spletnicasopis-eu