Tonin mora v vlado, Janša noče še enega Viranta ali Židana
|Last Updated on: 13th marec 2022, 10:40 dop
Predsednik NSi Matej Tonin bo eden od ministrov. Tako se je predsednik SDS Janez Janša odzval na medijske zgodbe čez vikend o tem, da bi naj potekal spopad, kdo bo predsednik državnega zbora med Mirom Cerarjem (SMC) in Toninom. Tega spopada, o katerem poročajo mediji, ni, je opozoril Janša. Da je bila zgodba v medijih izmišljena, pa je pokazalo tudi pismo, ki ga je Cerar poslal predsedniku SMC Zdravku Počivalšku, po katerem je mogoče sklepati, da tudi on ni v igri za vodenje državnega zbora. Cerarjevo pismo lahko v celoti preberete na koncu članka.
Janša: Ne bo Viranta in ne Židana
Se je pa spopad med Cerarjem in Toninom na bolj zapleten način zgodil na začetku mandata, ko je SMC Cerarja za funkcijo predsednika državnega zbora že predlagala, hkrati pa se je za podaljšanje mandata na vrhu DZ sam ponudil še Milan Brglez, ki so ga zaradi tega vrgli iz SMC. Čez mesec je prestopil k SD. O razlogu izključitve, ko je miniral Cerarjevo ambicijo, je Brglez povedal “ker sem nasprotoval temu, da gre SMC v koalicijo s SDS”.
Za predsednika državnega zbora pa je bil po teh zapletih v SMC pred letom in pol s kar 80 glasovi izvoljen Tonin. A ne za dolgo.
Zdaj se o tem, da bi šli v koalicijo s SDS, SMC res pogovarja, ker je dosedanji premier Marjan Šarec (LMŠ) nenadoma odstopil in s tem šokiral svoje koalicijske partnerje in sprožil politično krizo.
Srečanja strank, ki se dogovarjajo o prevzemu oblasti z Janšo, o katerih poročajo mediji, so bolj predstava za javnost. Prava dogovarjanja niso pred kamerami in vsebine akterji ne razglašajo.
Janša se je na pisanja medijev o dilemi med Cerarjem in Toninom, ki bi zamenjala Dejana Židana (SD), odzval tako:
“Nobenega spopada ni, v bazenu ni še niti vode, da o jastogih ne govorimo. Poleg tega @strankaSDS ne bo sodelovala v nobeni koalicijski vladi, v kateri ne bi odgovornosti in naporov delili predsedniki VSEH koalicijskih strank. #logika“
Celotno sporočilo na družabnem omrežju je bilo takšno:
To sporočilo pomeni, da Janša sestavlja vlado po načelih iz leta 2004, ko so bili v vladi vsi šefi strank in ne kot po volitvah leta 2011, ko je predsednik druge največje koalicijske stranke DL Gregor Virant prevzel vodenje državnega zbora in od tam z Alenko Bratušek (takrat PS) Janši po letu prevzel oblast, da je ta na hitro izpeljala pol milijardno sanacijo Probanke in Factor banke in pozneje še sanacijo vseh večjih in res pomembnih državnih bank preko slabe banke. Podobno kot Virant je v času Šarčeve vlade vodenje DZ prevzel kot šef druge največje vladne stranke Židan.
Le da Židan ni spodnesel Šarca. Obratno se mu dogaja.
Kako hitro bo šel Židan?
Projektu slabe banke je Bratuškova, ko je bila v opoziciji, nasprotovala. Celo podpise za referendum so zbirali. Po zakonu bi morala biti slaba banka že davno ukinjena. Pred odstopom pa je zdajšnji šef vlade Marjan Šarec poskušal doseči, da bi slabi banki, v katero je vlada Mira Cerarja vključila nepremičnine in zaposlene Factor banke in Probanke in ji podaljšala mandat, še drugič podaljšali “mandat”.
Jutri bo imel Janša prvi skupen javni pogovor z vsemi partnerji, s katerimi bi lahko sestavil vlado, torej s SMC, NSi in DeSUS, ki bo predvsem o tem, ali je mogoče uskladiti programske cilje, da bi predsednik republike Borut Pahor državnemu zboru Janšo lahko predlagal tudi za mandatarja.
Janša pa pozneje še celotno ministrsko ekipo.
Kompozicija iz leta 2004, ko so bili šefi vseh koalicijski strank v vladi, ni nujno ugodna za vse stranke. DeSUS se je takrat, denimo, okrepil. NSi, ki jo je vodil takrat finančni minister Andrej Bajuk pa je izpadla iz državnega zbora.
Po izkušnjah iz začetka mandata je pričakovati, da bo, če bo dogovor o novi koaliciji dosežen, hitro zamenjan predsednik državnega zbora Dejan Židan (SD).
Tonina je s položaja predsednika državnega zbora manjšinska vladna koalicija v začetku mandata poskušala odstaviti celo še pred glasovanjem o Marjanu Šarcu kot mandatarju, čeprav bi jim ta ihta skoraj ogrozila izvolitev mandatarja.
Takrat še ni bilo podpredsednikov državnega zbora in zato ni bilo jasno, kdo bi po odstavitvi Tonina sploh vodil državni zbor in volitve mandatarja.
Naglico so novi oblastniki po opozorilih, da delajo samomor, zmanjšali. Po izvolitvi Šarca pa je Tonin odstopil sam. Sicer bi ga takoj odstavili.
Danes podpredsednike imamo. Iz SDS je to Jože Tanko, iz LMŠ Tina Heferle in iz DeSUS Branko Simonovič.
Če bo Janši prevzem oblasti uspel, bo Heferlejeva položaj najbrž ohranila, ker en podpredsedniški položaj pripada največji opozicijski stranki.
Pri vodenju parlamentu in sestavi odborov in komisij pa bo prišlo do obsežnih sprememb, da bi jih prilagodili spremenjenim razmerjem moči.
Cerarjevo pismo Zdravku Počivalšku, da v primeru, da bo vlado vodil Janez Janša ni zainteresiran za sodelovanje, je takšno:

Komentarji (0)
Disqus Comments (5)