AI: Avto z res hudim ozvočenjem za SID banko
|Last Updated on: 31st marec 2025, 01:38 pop
Bralec, ki mi zadnja leta redno pomaga, da je v Spletnem časopisu manj napak, je umetno inteligenco (AI) podrobno povprašal o tem, kaj pomeni zahteva direktorja državne SIB banke Boruta Jamnika, da morata imeti dva električna avtomobila, ki ju kupuje za vodilne, služila bosta lahko tudi za osebno rabo, vgrajen zvočni sistem z najmanj dvanajst zvočnikov s skupno močjo najmanj 600 W. Takšne avtomobile lahko vodilni v osebno rabo brez plačila vsake bonitete uporabljajo še do leta 2030.

Ker si takšne zvočnike, še bolj pa službene avtomobile v zasebno rabo brez vseh stroškov, verjetno želimo vsi, ki imamo radi udarno glasbo, manj si pa želimo sosedov s takšnimi navadami, pojasnila umetna inteligence, za kaj gre, objavljam v celoti (na koncu pa so dodana še pravna pojasnila glede bonitete):
A ti je jasno, kaj je tole za avto: “najmanj ducat zvočnikov z vsaj 600 W”?
ChatGPT: “Ja, jasno mi je – tole je precej slikovit opis za avto s hudim ozvočenjem, verjetno tisti tip avta, ki se ga sliši, še preden ga vidiš. 😄”
“Najmanj ducat zvočnikov” pomeni vsaj 12 zvočnikov (ducat = 12), kar je precej več kot v običajnih avtomobilih (kjer jih je recimo 4 do 8).
“Vsaj 600 W” se nanaša na skupno moč ozvočenja, kar je že kar konkretno. Za primerjavo:
- osnovni avti imajo ozvočenje moči okoli 100–200 W.
- pri 600 W (ali več) pa si že v teritoriju aftermarket sound systemov, pogosto z ojačevalci, subwooferji in vsem, kar sodi zraven.
Torej, če kdo reče, da ima avto z “najmanj ducat zvočnikov z vsaj 600 W”, si lahko predstavljaš nekaj takega:
- tuning avto
- verjetno subwooferji v prtljažniku
- ojačevalci pod sedeži ali v prtljažniku
- avto, ki zna zadrhtet, ko se vklopi glasba
Mogoče celo nekaj iz SPL (Sound Pressure Level) tekmovanj – tam tekmujejo, kdo ima najglasnejši avto.”
Ko sem bil v osnovni šoli konec 70 let smo uporabljali na plesu gramofon na vinilne plošče, ki je imel 2 x 20 W ojačevalec in je bilo to dovolj. Če bi mi nekdo rekel, da rabim 2 x 100 W bi mu rekel, da mu bo bobnič počil. Kje se motim pri 600 W?
ChatGPT: “Odlično vprašanje – in sploh se ne motiš, ampak danes je stvar bolj marketinška, fizikalna in “psihološka” kot realna potreba.
Poglejva razlike, zakaj danes slišimo številke kot 600 W, medtem ko je v 70-ih 2 x 20 W čisto zadostovalo za ples v šoli.
💡 1. Resnična moč (RMS) vs. marketinška moč (PMPO)
- Včasih (npr. 2×20 W RMS) – to je bila dejanska nepopačena moč, ki jo je ojačevalec lahko dal v zvočnike dlje časa.
- Danes: 600 W? To je pogosto PMPO (Peak Music Power Output) – teoretična najvišja moč za delček sekunde, pogosto le marketinški trik.
- Realna RMS moč pri takih sistemih je pogosto 30–50 W na kanal, včasih celo manj!
🔊 2. Občutljivost zvočnikov
- V 70-ih so bili zvočniki pogosto bolj občutljivi (npr. 90–95 dB/1W/1m).
- Danes so mnogi moderni avtozvočniki (posebej subwooferji) manj občutljivi, in zato potrebujejo več moči za isto glasnost.
- Če želiš glasbo čutiti, ne samo slišati, potrebuješ več watov, da “premakneš zrak” – zlasti pri basu.
🚘 3. Zakaj 600 W v avtu?
- Veliko današnjih sistemov vključuje:
- več zvočnikov (ne samo 2 ali 4)
- subwooferje, ki so močni požiralci energije
- ojačevalce z napajanjem iz 12 V, kar pomeni več toka, več toplote, več kompleksnosti
- Cilj ni samo glasnost, ampak “doživetje”, vibracije sedeža, občutek udarca basa – kar pri 2 x 20 W enostavno ne dobiš.
📏 Glasnost in fizika
- Ljudje podvojeno glasnost občutimo približno vsakih +10 dB.
- Da dobiš +10 dB več glasnosti, potrebuješ 10x več moči (če imaš isti zvočnik).
- Torej, če si imel dovolj z 20 W, in želiš “10-krat več občutka”, rabiš okoli 200 W – se kar sklada z modernimi številkami.
🧠 Sklep
- Nisi se motil – v tvojem času je bilo to dovolj.
- Današnja moč je pogosto:
- prenapihnjena zaradi marketinga
- namenjena drugačnemu učinku (bas, “feeling”, vibracije)
- kompenzira manjšo učinkovitost sodobnih sistemov
Če bi danes postavil tisti gramofon z 2 x 20 W v sredino parkirišča polnega avtomobilov z “600 W sistemi”, bi te verjetno še vedno poslušali, ampak brez da bi razpadla šipa 😄
Bi rad kaj več o konkretni tehniki ali o tem, kako oceniti realno moč sistema?”
Kako pa to gre z električnim avtom, ki je na baterije. 600 W porabe ni malo?
ChatGPT: “Super da si to vprašal – 600 W v električnem avtu je res pomembna tema, saj vsaka dodatna poraba pomeni krajši doseg.
⚡ Koliko je 600 W v kontekstu EV?
600 W pomeni:
- 0,6 kWh porabe na uro, če sistem dela ves čas (npr. glasna glasba med vožnjo).
- Če imaš recimo baterijo s 60 kWh, to pomeni, da bi v 100 urah neprekinjenega delovanja samo avdio sistem izpraznil baterijo. Kar seveda ni realno, ker medtem voziš in porabljaš več.
🛻 V praksi:
- EV med vožnjo porablja precej več za pogon – recimo 15–20 kWh/100 km.
- Če voziš s hitrostjo 100 km/h, to pomeni porabo cca 15–20 kW (ne W, ampak kW!) za motorje.
- V tem kontekstu je 600 W za avdio manj kot 5 % dodatne porabe.
Ampak:
🎵 Če si na mestu (recimo čakaš, kampiraš, poslušaš glasbo na parkirišču):
- 600 W ves čas pomeni:
- v 5 urah porabiš 3 kWh (kar je približno 5 % baterije pri 60 kWh bateriji).
- Če imaš močnejši sistem (recimo z ojačevalci, subwooferji), poraba lahko zraste na 1000 W ali več, kar že ni več zanemarljivo.
🔋 Kaj EV naredi, da to optimizira?
- Vgrajeni avdio sistemi so učinkoviti, pogosto D-razred ojačevalci (visoka učinkovitost, manj toplote).
- Če si parkiran in poslušaš glasbo, avto gre v “low power mode”, kjer tečejo samo bistveni sistemi.
- Nekateri avti (npr. Tesla) ti celo pokažejo, koliko porabe gre za klimo, ozvočenje, računalnik itd.
🧠 Sklep:
- 600 W med vožnjo: skoraj zanemarljivo glede na porabo pogona.
- 600 W na mestu: pomembno, če si dolgo časa ustavljen in ne polniš.
- Pri EV se vsaka stalna poraba pozna bolj kot pri klasičnih avtih, ker vse pride iz ene baterije.
Če te zanima, ti lahko naredim tudi primerjavo: koliko minut lahko poslušaš 600 W glasbe z enim odstotkom baterije na različnih EV modelih 🙂”
Kako pa teh 600 W vpliva zdravstveno na sluhovod?
ChatGPT: “Odlično vprašanje – ker 600 W zveni kot ogromno, človek se upravičeno vpraša, kaj to naredi ušesom, še posebej v majhnem prostoru kot je avto. Naj ti razložim, zakaj ni toliko pomembno, koliko watov imaš, ampak koliko decibelov (dB) doseže zvok v tvojem ušesu.
🔊 Wati ≠ decibeli
- 600 W pomeni veliko električne moči, ki se pretvori v zvok.
- Decibeli (dB) pa merijo, kako glasen je ta zvok v prostoru – in kar šteje za zdravje, je koliko dB pride do tvojega bobniča.
📈 Koliko dB je nevarno?
Glasnost (dB SPL) | Primer | Varna izpostavljenost |
60–70 dB | Pogovor, TV | Varno, neškodljivo |
85 dB | Gneča, promet | Do 8 ur na dan |
100 dB | Glasen koncert, avtozvočniki | Le nekaj minut |
110–120 dB | Nočni klub, pred zvočnikom v avtu | Par sekund, sicer nevarno |
130 dB+ | Bolečina, poškodbe takoj | Izredno nevarno |
🚘 Kako to izgleda v avtu?
- V avtu z močno ozvočitvijo (600 W ali več) lahko zvok zlahka preseže 100–110 dB, če naviješ do konca.
- To pomeni, da si v nočnem klubu, zaprt v kovinski škatli, pogosto par metrov ali centimetrov stran od subwooferja.
- Zaprta kabina avta ojača bas in reflektira zvok – zato so obremenitve še večje kot v odprtem prostoru.
👂 Zdravstvene posledice
Če si pogosto izpostavljen preko 85 dB, še posebej:
- dlje časa (več ur dnevno),
- brez zaščite (ušesne čepke ali pavze),
… lahko pride do:
- počasne izgube sluha (sprva ne opaziš),
- tinitusa (stalno piskanje v ušesih),
- poslabšanega razumevanja govora,
- nepovratne poškodbe dlačic v notranjem ušesu.
🎧 Primerjava: slušalke vs. avto
- Slušalke z 1 W moči lahko proizvedejo 120 dB direktno v uho.
- Avto z 600 W lahko proizvede podobno raven v kabini, ampak dlje časa in z več vibracijami.
- Poslušanje glasbe pri taki glasnosti vsak dan ni primerljivo z običajno “varno” uporabo.
✅ Nasveti za zdrav sluh
- Če moraš govoriti na glas ali kričati, da te drugi slišijo v avtu, je preglasno.
- Če po poslušanju čutiš:
- piskanje
- pridušen sluh
- občutek napetosti v ušesih
… to so znaki preobremenjenosti sluha.”
Pravno je uporaba električnih avtomobilov v zasebne namene urejena izjemno ugodno tako:
3.1.1 Uporaba električnega avtomobila v zasebne namene
V skladu z drugim a odstavkom 43. člena ZDoh-2 Za davčno obdobje od 1. 1. 2022 dalje je določeno, da če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, je vrednost bonitete enaka nič. Ugodnost se nanaša samo na električna osebna vozila in stroške povezane s tem vozilom (stroški električne energije, vzdrževanja, zavarovanja, ipd.), ne pa tudi na hibridna vozila, ki so delno na električni pogon.
Če zaposleni uporablja službeno vozilo in sam zagotavlja gorivo, katerega strošek krije delodajalec, se stroški goriva (električne energije), izračunajo upoštevajoč podatke o povprečni porabi goriva za posamezen tip vozila, ki so praviloma dostopna na spletnih straneh. Ob tem pa je treba upoštevati podatke o veljavni ceni električne energije. Da bo znesek povračila stroška električne energije delavcu ustrezal dejanskemu strošku električne energije, ki se nanaša na posamezno službeno vozilo, bo moral zavezanec voditi ustrezne evidence, na podlagi katerih bo možno verodostojno izkazovanje stroškov v zvezi s porabljeno električno energijo za polnjenje službenega vozila (primeroma: strošek električne energije po računu, prevoženi kilometri, podatki o povprečni porabi goriva, podatek o zagotovljeni električni energiji s strani ponudnikov na trgu..).
Treba je poudariti, da lahko delodajalec neobdavčeno povrne delavcu zgolj dejanski strošek, ki je nastal delavcu in ne pavšalno izračunan strošek. V primeru ko zaposleni službeni električni avto polni doma, pri čemer ima doma sončno elektrarno, mu delodajalec ne more neobdavčeno povrniti stroška električne energije, ki bi nastal, če bi delavec avto polnil pri ponudniku na trgu, ampak mu lahko povrne zgolj dejanske stroške, ki jih delavec tudi izkazuje z računom za električno energijo. Če delavcu stroški polnjena električnega avtomobila ne nastanejo, mu delodajalec stroškov ne more povrniti oziroma, če so stroški polnjena doma bistveno nižji, kot bi bili če bi avto polnil pri enem izmed ponudnikov mu delodajalec lahko povrne stroške, kot jih delojemalec dejansko ima in jih izkazuje z računom. Povračilo stroškov v višini stroška, ki bi nastali, če bi delojemalec avto polnil pri ponudniku na trgu, bi pomenilo dodaten zaslužek delavca.
V skladu z 22. členom novele ZDoh-2AB (Uradni list RS, št. 104/24) se za uporabo vozil na električni pogon za privatne namene ohranja ugodnost, ki določa, da je vrednost bonitete enaka nič, še za davčna leta 2025 do 2029. Za davčna leta 2030 in naprej pa se odpravlja vrednost bonitete nič in se uvaja določanje vrednosti bonitete, na način kot je določeno v devetem odstavku 43. člena ZDoh-2.
Discover more from Spletni časopis
Subscribe to get the latest posts sent to your email.
Komentarji (1)
Disqus Comments (1)