Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Beg po raketiranju: Erjavec z Nemci začasno evakuira iz Erbila

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 8th februar 2020, 09:57 pop

Po včerajšnjih ocenah, da so naši vojaki v Kurdistanu varni, ki mu je sledilo nočno iransko raketiranje vojaške baze v Erbilu, kjer ti vojaki so, se je ministrstvo za obrambo zjutraj odločilo za evakuacijo šestih pripadnikov 3. kontingenta na misiji Neomajna odločenost z območja delovanja. “Evakuacija bo izvedena skupaj z nemškimi partnerji,” so zjutraj o tem umiku sporočili iz vlade.

Neomajno odločen začasni beg

Po sporočilih iz vlade bi se naj o umiku odločil obrambni minister Karl Erjavec in o tem le obvestil premiera Marjana Šarca. To je nenavadno, ker je odločitev o sodelovanju v operaciji “neomajna odločnost” sprejela vlada. Vlade pa običajno v primeru nevarnosti tudi najprej skrbijo za varnost in morebiten umik civilistov iz nevarnega območja in ne najprej za umik vojakov.

Popoldan pa je Erjavec dodatno pojasnil, da se je za le začasen umik iz Erbila v sosednjo državo ponoči po raketiranjih odločil celoten nemški kontingent in da se bodo naši vojaki umaknili z njimi. Do večera bi vojaki lahko že bili izven Iraka, jutri pa že v Sloveniji, je ocenil minister. V katero državo se vojaki umikajo, Erjavec ni razkril zaradi varnostnih razlogov.

Še dan prej evakuacije niso načrtovali.

Da se morajo zahodne sile umakniti, je zahteval Iran, ki je sprožil raketne napade. Prvi vtis po sporočilu Erjavca, da se bodo naši vojaki umaknili, je bil zaradi tega slab.

Erjavec je pozneje pojasnil, da gre le za začasen umik in zagotovil, da je imel vse pristojnosti za umik, ker misija ni zaključena pa ni bilo treba sprejeti posebnih sklepov na vladi o tem.

Da se bomo misiji mednarodne skupnosti pomoči kurdskim silam pridružili, je vlada odločila leta 2016. To ni misija le Nata.

S Falconom vojakov država ne “rešujejo” iz Iraka, ker bi to bilo zapleteno tudi zaradi zaprtega zračnega prostora, je opozoril Erjavec.

Po prvih informacijah okoli dvajset izstrelkov, ki so na vsaj dve ameriški vojaški bazi v Iraku prileteli iz Irana, ponoči ni povzročilo večje škode in za zdaj ni poročil o žrtvah. Vsaj del raket po poročilih iz ZDA ni eksplodiral.

Mediji v ZDA ugibajo, da je to morda celo namerno in so Iranci poskušali preprečiti, da konflikt ne bi šel predaleč. Možno je tudi, da so del raket prestregli obrambni sistemi.

Iz Irana ocenjujejo drugače, da so rakete povzročile številne žrtve. Rakete pa naj bi, so sporočili, sprožili v samoobrambi. Doslej po takšnih izstrelkih Iran ni bil znan.

Konflikt se je razplamtel, ko je ameriška vojska z zračnim napadom ubila iranskega generala Quassem Soleimani, ki je skrbel za tajne in manj tajne operacije Irana in povezanih milic in skupin v sosednjih državah. Tudi teroristične.

Ubit je bil z zračnim napadom, ko je pripotoval v Irak. Američani so napad pojasnili, da je terorist, ki je za napadi na Američane in ki bi naj načrtoval dodatne napade nanje.

Da se bo zgodilo, so tik pred napadom Američani obvestili iraškega premiera Adila Abdula Mahdija, ki je pozneje medijem pojasnjeval, da bi naj bil Soleimani na mirovni misiji, v kateri bi naj Irak posredoval med Suadsko Arabijo in Iranom.

Zunanji minister ZDA Pompeo trditev o “mirovni misiji” ni bil pripravljen komentirati. Opozoril je, da se razlagi že novinarji, ki sprašujejo, sami smejijo.

Parzijsko kulturo ogrožajo Ajatole

Ameriški predsednik Donald Trump je v sporočilu po družabnih omrežjih po usmrtitvi Soleimani posvaril pred povračilnimi udarci z napovedjo, da bo vrnil še odločneje in da bodo cilji ZDA tudi kulturne znamenitosti Irana. A je pozneje to napoved umaknil. Podobno so možnost neciviliziranega ravnanja zavrnili drugi ameriški predstavniki. Zunanji minister Mike Pompeo je novinarjem dejal:

“Naj pojasnim, kdo ogroža perzijsko kulturo. To niso Združene države Amerika, ogrožajo jo Ajatole.”

Nekaj časa se je zdelo, da se zaradi zahteve v iraškem parlamentu iz Iraka namerava takoj umakniti ameriška vojska, tam jih je okoli pet tisoč. A so ameriške oblasti pozneje to zanikale. Tudi uradne zahteve iraških oblasti za to ni.

Na iransko raketiranja ameriških baz se ameriški predsednik Trump še ni odzval. Po nočnih posvetih je sporočil le, da je “vse dobro” in da bo več povedal pozneje.

Da se bodo naši vojaki umaknili iz Iraka je bil seznanjen predsednik republike Borut Pahor, ki se je z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem in načelnico generalštaba Alenko Ermenc ob šestih zjutraj preko videokonference pogovarjal s pripadniki Slovenske vojske v Erbilu.

Z odločitvijo je minister Erjavec seznanil tudi predsednika vlade Marjana Šarca, so sporočili.

“Vsi pripadniki Slovenske vojske se počutijo dobro, med napadom na letališče v bližini baze Stefan v Erbilu so bili v zaklonišču v bazi,” so zjutraj še sporočili iz vlade.

Kaj menite o odločitvi, lahko odgovorite v anketi:

Ali podpirate umik šestih vojakov iz Iraka po iranskem raketiranju

View Results

Loading ... Loading ...

Boeing 737 strmoglavil v Teheranu

Med nenavadnimi dogodki noči v Iranu je še, da je v Teheranu skoraj takoj po vzletu strmoglavilo letalo Boeing 737-800 iz Ukrajine, po ocenah iranskih oblasti zaradi težav z motorji. Umrlo bi naj vseh okoli 180 potnikov in članov posadke. Letalo je bilo namenjeno v Kijev.

V Iranu so zanikali govorice, da bi naj bilo letalo pomotoma sestreljeno.

Letalske družbe lete iz tega območja že nekaj časa preusmerjajo zaradi tveganj, ki so posledica konfliktov.

Med potniki v nesrečnem letalu je bilo po prvih informacijah ob Irancih veliko Kanadčanov.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (3)

https-spletnicasopis-eu