Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Šarec preverja, ali “njegovi” že prešuštvujejo z Janšo

(Last Updated On: 11/06/2018)

Predsednik LMŠ in župan Kamnika Marjan Šarec se zadnji teden s prvaki SD Dejanom Židanom, SMC Mirom Cerarjem, DeSUS Karlom Erjavcem in svojo nekdanji strankarsko tovarišico v PS Alenko Bratušek ni sestajal, da bi si zagotovil podporo in postal prvi politik v zgodovini te države, ki poskuša po volitvah dobiti mandat za sestavo vlade, čeprav ni bil niti blizu relativni zmagi. Česa podobnega nihče doslej še poskusil ni. Šarec je sporočil, da v teh pogovorih ni šlo za to, da bi že oblikoval večino in torej sestavil vlado s strankami brez Janeza Janše, ki je nesporno relativni zmagovalec volitev. To je pojasnil tako: “”Nihče ni rekel, da zmagovalec volitev ne sme dobiti mandata za sestavo vlade. Prav je, da ga. V preteklem tednu sem zgolj preveril, če stranke, ki so rekle, da v njegovo koalicijo ne gredo, še tako mislijo, kot so pred volitvami. Zaenkrat je tako, vedno si pa lahko kdo premisli.”

Prešuštnikov s SDS še ni

Šarec je v tednu po volitvah, če prevedemo njegovo sporočilo v domač jezik, preverjal, ali ga vladne stranke, ki so izgubile volitve, morebiti že varajo s pogovori ali celo dogovori o sovladanju z Janšo, ki ima neprimerljivo več izkušenj kot Šarec in ki vodi resno in dobro izkušeno stranko. Po prvem tednu, ko glasovnice še niso preštete, Šarec prešuštnikov v drugih strankah, ki bi mu lahko onemogočili vladanje državi, še ni našel.  Javno nihče ni priznal. Nerodno pa je celo, če prešuštnikov ne bo, ker je v strankah, ki bi jih Šarec lahko povezal, vsaj eden precej primernejši kandidat za šefa vlade od Šarca: namreč Miro Cerar. Cerar je s SMC sicer zbral manj glasov na volitvah, a ne toliko manj glasov kot Šarec od Janše, ima pa krepko več izkušenj in znanja kot Šarec. Rezultat volitev, danes bodo preštete še zadnje glasovnice iz tujine,  je za morebitne Šarčeve neveste, neroden. SMC, ki je zadnja leta do Cerarjevega  odstopa vodila vlado, je dramatično izgubila volitve. Ušlo jim je za skoraj cel SDS volivcev. Več volivcev kot jih je za vrnitev v DZ volilo SNS Zmaga Jelinčiča je izgubila Desus Karla Erjavca, ki je bila zadnja leta druga največja vladna stranka. Od vladnih strank je rezultat popravila le najmanjša SD Dejana Židana, ki se je vrnila blizu desetim odstotkom. Nekoč je veljalo, da manj od tega ta stranka sploh ne more zbrati. Dejanu Židanu je uspelo. Drugič. So pa vsaj postali tretja najmočnejša stranka, kar je bil doslej Desus. Število volivcev je še najbolj povečal Šarčev LMŠ, a so komaj dobro prebili omenjenih deset odstotkov. Še nedokončen rezultat volitev je po številu volivcev (v primerjavi s prejšnjimi volitvami), takšen:

Preverjanje, ali so se že pojavili prešuštniki, in preprečevanje takšnega dogajanja, pa skoraj zanesljivo ni bil edini cilj komunikacij Marjana Šarca, o katerih so bili vsakodnevno obveščeni največji mediji in torej vesoljna slovenska javnost. Druge stvari je zanesljivo imel “za bregom” tudi Janez Janša, ki se pogovarja bolj diskretno in ne pred kamerami. Ko bodo danes preštete še zadnje glasovnice, se bo začelo hitro vrteti. Že v petek ta teden bi predsednik DVK Anton Gašper Frantar, če se nič ne zapete, predsedniku republike Borutu Pahorju lahko predal poročilo o volitvah, Pahor pa bi lahko še isti dan podpisal sklic konstitutivne seje državnega zbora za 22. ali 23. junij. Torej za prihodnji teden.

Najprej o šefu DZ in ne vlade!

Na tej prvi seji bodo pomembna glasovanja, o katerih se stranke po volitvah najprej usklajujejo. Praviloma je najmanj problematično potrjevanje mandatov. Pred štirimi leti je bilo napeto celo pri tem, ker so bile ideje na levi, da mandata Janezu Janši ne bi potrdili. To zamisel je zagovarjal Jani Möderndorfer. A so mandat Janši potrdili. Veliko bolj zanimivo je bilo v preteklosti in bo tokrat pri volitvah predsednikov in podpredsednikov državnega zbora. Predsednika DZ praviloma dobi vladna stranka, ne nujno največja, tretjega podpredsednika pa največja opozicijska. Ta položaj je bil zadnja leta nezaseden, SDS se mu je protestno odpovedala, ker je moral njihov predsednik v času kampanje pred volitvami leta 2014 v zapor, pozneje pa mu je večina celo odvzela mandat v DZ, s čemer so – to je ugotovilo ustavno sodišče – kršili ustavo in torej zlorabili oblast.

Šele po konstituiranju državnega zbora in volitvah predsednika DZ se bo začelo bolj zares z dilemami, kdo bo varal koga.  Pahor se namerava v začetku julija z vodji poslanski skupin posvetovati, koga predlagati za mandatarja. To je tisto, kar je Šarec zadnji teden menda preverjal, ali v kakšni stranki na levi ali v sredini že prešuštvujejo. V politiki je treba misliti v naprej. Vsaj kak mesec. Ali pa vsaj dober teden, ko se bo izbiral vrh DZ. Skrajni rok, da predlaga mandatarja, se bo Pahorju iztekel 23. julija. Lahko ga pa predlaga ali se temu odpove, že prej. Če bo Pahor predlagal mandatarja,  bo državni zbor o predlogu predsednika glasoval najpozneje v tednu dni. Če prvič ne bo nihče izvoljen, je mogoč še drugi poskus, ko lahko premiera predlagajo tudi poslanske skupine.  In če še v drugo ne uspe, je mogoč še tretji krog, ko zadošča navadna večina poslancev in ni nujnih 46 glasov za izvolitev mandatarja.

Če propade še to, bodo ponovno predčasne volitve. Če bo mandatar zbral dovolj glasov, mu mora državni zbor potrditi še ministre, sicer bo država znova na poti proti predčasnim volitvam. Tveganje teh pa bo dramatično večalo možnosti prešuštvovanj.

S Šarcem in z Janšo.

 

image_pdfimage_print
(Visited 4.612 times, 1 visits today)
10 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.