Arbitražna sramota: Erjavcu so pojasnili, koliko so navadni telefoni varni

Last Updated on: 8th februar 2020, 09:49 pop

Pogovori Simone Drenik in Jerneja Sekolca, ki so vsebovali tajne in občutljive podatke, pomembne za nacionalni interes države, so potekali izven prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav, ter izven delovnega časa agentke Drenikove. Drenikova in Sekolec sta bila osebna znanca še iz časov pred imenovanjem Sekolca za arbitra RS. Drenikova naj bi lobirala zanj, da je postal arbiter. Kandidaturi se je Sekolec najprej upiral, ker ni bil najbolj primeren za to. Koliko so navadne telefonske linije varne, naj bi Erjavca poučili iz Sove, a komisije ugotavlja, da tega poučevanja ni bilo in da tudi ni res, da so navadni telefoni varni.

Večji del poročila cenzuriran

To med drugim piše v javnem delu poročila komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki jo vodi Matej Tonin (NSi) o arbitražni sramoti, ko so mediji na Hrvaškem in v Srbiji objavili posnetke več pogovorov arbitra Jerneja Sekolca in predstavnice zunanjega ministrstva Simone Drenik v času prejšnje vlade Mira Cerarja (SMC).

O Erjavcu so ugotovitev, da njegove izjave komisiji ne držijo, zapisali tako:

Ko sem ugotovitve javnega dela poročila komisije preveril pri predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu, ki je danes obrambni minister, je ta opozoril, da je komisiji povzel, da sta se pri njemu, ko je prevzel funkcijo zunanjega ministra, oglasila dva operativca Sove in želela pogovor, na kaj mora paziti kot minister v zvezi z arbitražo.

Povedala sta mu, kako so usposabljali tiste, ki sodelujejo v tem procesu in kot zanimivost je Erjavec komisiji povedal, da je operativca vprašal, kako varne so telefonske linije. Odgovorila sta mu, da se lahko pogovarja največ pol minute ali minuto, a ne o vsebini, le o tem, kdo pride h komu, kdaj bo sestanek in podobno.

“Iz tega so naredili celo zgodbo,” se je začudil Erjavec o vsebini poročila komisije.

Kdo sta bila operativca, Erjavec ne ve, to je bilo pred sedmimi leti, je povedal in povzel, da je bilo srečanje v posebni sobi ministrstva, kjer so bili motilci proti prisluškovanju in vse to. V urnik dela pa tega na ministrstvu niso vključili, ker je bilo zaupno.

Javnosti je komisija danes razkrila manjši del 150 strani dolgega zaupnega poročila o nadzoru dogajanja v prejšnjem mandatu, ko je zunanje ministrstvo vodil Karl Erjavec. V poročilu ugotavljajo, da Drenikova ni upoštevala Zakona o tajnih podatkih, podzakonskih aktov in pravil, ki jim je bila zavezana in jih je tudi poznala. Da mora paziti, so jo iz Sove tudi posebej instruirali, opozarjali in jo tudi opremili.

V poročilu med drugim komisija opozarja: “Drenikova in Sekolec sta bila osebna znanca se iz časov pred imenovanjem Sekolca za arbitra. Drenikova naj bi lobirala zanj, dobil je povabilo s strani predsednika republike in po nekaj pogovorih v kabinetu predsednika republike je pristal na kandidaturo. Bil je tudi edini kandidat, ki se je prijavil na razpisano funkcijo arbitra.”

Nadzorniki obveščevalnih služb niso ugotovili, kdo vse je vedel, da sta Drenikova in Sekolec v stalnih komunikacijskih stikih, ter da po nezaščitenem telefonu govorita o tajnih in občutljivih podatkih, ki so bili predmet arbitražnega postopka.

Drenikova na vprašanje KNOVS o tem ni odgovorila, ker je dejala, da to ni v pristojnosti te komisije. Nepojasnjeno ostaja tudi, koliko denarja je bilo porabljenih za plačilo slovenskega arbitra in za nagrado povečan obseg dela Drenikovi.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je ugotavila, da je SOVA vseskozi opozarjala Projektno enoto na previdnost pri komuniciranju po odprtih telefonskih linijah in zlasti, če bi te prečkale nacionalno mejo. To enoto je vodila Drenikova.

SOVA je prav tako predlagala predstavnikom Projektne enote pred ustno obravnavo na sodišču v Haagu (ki je potekala od 2. 6. – 13. 6. 2014) za posamezne zaščitne ukrepe ter jim za komunikacijo med Projektno enoto in SOVO vzpostavila kriptirano telefonsko povezavo in jim ni predlagala nobene druge telefonske povezave.

Bil je denar in tehnična sredstva

Nadzorniki so ugotovili, da je neresnična izjava Drenikove, da je bila z obveščevalci Sove tudi v neformalnih stikih. Komisija je ugotovila, da so bili vsi pogovori in sestanki, ki so potekali med njo in pooblaščenimi osebami SOVE v obdobju arbitražnega postopka, uradni in formalni. In to ne glede na to ali so bili v prostorih agencije ali izven njih in da tudi ni šlo za razkorak med teorijo in prakso glede varnostnih zahtev glede finančnih in ostalih materialnih sredstev, kot je to dejala Simona Drenik, saj so bila finančna sredstva, tehnična oprema in strokovna znanja za potrebe arbitražnega postopka vedno in v celoti zagotovljena. Arbitražni postopek je bil osrednji projekt države in vlade v vseh obdobjih, tudi v času recesije in zmanjšanih finančnih sredstev za delovanje državne uprave.

Nadzorniki v poročilu med drugim ugotavljajo tudi, da navedbe ministra Karla Erjavca na seji komisije, »da je bil s strani dveh operativcev SOVE podučen, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah«, ne držijo, ker SOVA ministra ni nikoli varnostno ozaveščala ne v prostorih SOVE in tudi ne v prostorih MZZ.

Osnovno izobraževanje za vse člane vlade izvede predstojnik urada za varstvo tajnih podatkov na začetku vsakega mandatnega obdobja, v uradu pa so komisiji pojasnili, da nihče iz navedenega urada nikoli ne bi svetoval, da so komunikacije po stacionarni telefonski liniji varne.

Zaslišali so vse tri direktorje Sove, a ti ne morejo vedeti, a sta dva obveščevalca prišla na pogovor, je ugotovitve komisije ocenil Erjavec in med drugim opozoril, da ga je NSI, kateri pripada predsednik komisije za nadzor obveščevalcev Tonin, že pri interpelaciji obtoževala vsega mogočega, celo sodelovanja s hrvaškimi službami.

Erjavec je dejal:

“Problem Tonina, ko je vodil to komisijo, je, da ni računal, da bo Sekolec prišel pred komisijo in povedla, kar se je res zgodilo. Da je on poklical Drenikovo in da ni bilo nobenega naročila Erjavca in ne vem kaj. Zato je to zdaj klavrno poročilo.”

Erjavec je še opozoril, ko sem ga prosil za odziv, da Drenikova tudi brez tega poročila ve, da ni ravnala prav in da je Sekolec pred komisijo povedal, da je Erjavca enkrat samkrat videl na sodišču v Haagu, kjer sta se le vljudno pozdravila.

Večji del poročila komisije, o katerem bo DZ govoril novembra, javnosti ni dostopen. Tisti del, ki je, si lahko v celoti preberete tukaj: